»Ljudje bodo luknjo v žici vedno našli«

Župani brez informacij o lokacijah in času postavljanja ograj. Domačini večinoma zadovoljni.
Objavljeno
11. november 2015 20.56
Bojan Rajšek, Janoš Zore, Špela Kuralt, Franc Milošič, Dejan Karba
Bojan Rajšek, Janoš Zore, Špela Kuralt, Franc Milošič, Dejan Karba

Ljubljana – »Od ograje ne bo prav nobene koristi, saj bodo ljudje, če bodo to želeli, vseeno prebredli Sotlo. Luknjo v žici pa bodo vedno našli. Ni sile, da bi množico migrantov lahko ustavila,« je ograjo ob Sotli komentiral Vlado Matas, prebivalec Vukovega sela na drugi strani Sotle. Vse do noči je vojska ob meji postavljala bodečo žico, njihova hitrost je bila približno 150 metrov na uro.

Predstavniki ministrstva za notranje zadeve in Uprave RS za zaščito in reševanje so popoldne obiskali občine Rogatec, Podčetrtek in Bistrico ob Sotli. Župani so dobili le potrditev, da bodo ograje postavili tudi v njihovih občinah, ne pa tudi, kdaj jih bodo postavljali, kako dolge bodo in točno na katerih lokacijah bodo postavljene.

Ker so predstavniki ministrstva ter uprave za zaščito in reševanje hodili po občinah, kjer so dan pozneje začeli postavljati ograje, lahko ograje v Obsotelju pričakujejo že jutri. Predstavnik civilne zaščite Rogatec Vili Bukšek je povedal, da so jim pristojni povedali, da bodo v občinah o postavitvi ograj obveščeni zgodaj zjutraj: »Želeli smo vedeti, kdaj naj bi ograje postavljali, da bi za določena območja priskrbeli tehnično ekipo, gasilce, da bi teren očistili. Pa so nam pojasnili, da se ukrep postavitve ograj dela nenapovedano in tajno, sicer ne bi bil smiseln.«

V Obsotelju se slovenska in hrvaška stran zelo dobro razumeta, zato težav ne pričakujejo. V občinah sicer še ne vedo, koliko bo žičnata ograja dolga, a Sotlo na tem območju v tem sušnem obdobju lahko preskoči celo otrok. Ali ima ograja potem sploh kakšen smisel, župan Podčetrtka Peter Misja razlaga: »Verjetno bodo mejo dodatno varovali. Je pa taka ograja bolj psihološka meja.«

Domačini: Ograje so prišle kvečjemu prepozno

Do zgodnjega popoldneva so vojaki pri naselju Veliki Obrež raztegnili dobrega pol kilometra bodeče žice, ki jo postavljajo v dveh smereh hkrati; proti Rigoncam, na drugi strani pa se približujejo naselju Rakovec. Do sto kilometrov oddaljenega Zavrča jih čaka še zelo dolga in vijugasta pot. Vojaki so zatopljeni v svoje delo in ne govorijo, policisti, ki skrbijo za varnost, so korektni.

»Dejali so nam le, da bodo začeli postavljati ograjo in da natančen podatek, kje oziroma kdaj, je še vedno skrivnost,« je danes v jutranjih urah, ko so z vojaškimi vozili do meje med Slovenijo in Hrvaško v brežiški občini dostavili prve kolute žičnate ograje, povedal župan Ivan Molan in dodal, da odgovorni očitno dvomijo, da bo Hrvaška upoštevala dogovor o obveščanju o prehodih prebežnikov.


Od 27. oktobra, ko so prebežniki v slovensko Dobovo iz Hrvaške začeli napovedano in v koordinaciji z Zagrebom prihajati z vlakom, je življenje ob državni meji brez dragih bodečih ograj potekalo povsem normalno. Morda to počnejo zaradi pomiritve slovenske javnosti in psiholoških učinkov, ugiba naš sogovornik. Danes ograjeno območje so prebežniki, ko so obtičali na hrvaški strani mejnega prehoda Rigonce v Harmici, sicer prestopali zgolj ob prvem begunskem valu septembra.

Tamkajšnji domačini ob meji pa so naveličani prebežnikov in vsega, kar je povezano z njimi – tudi novinarjev. Dva mladeniča sta skandirala Živela ograja!, natakarica v okrepčevalnici v Dobovi pravi, da ponoči z majhnim štiriletnim otrokom ni mogla spati, ko so po bližnjem travniku dobrih štirinajst dni hodili migranti. Tulile so sirene, helikopter je švigal po zraku in v takem trušču ne moreš zatisniti oči. Glasno ji pritrdijo njeni gostje, ki so si edini, da bi morala naša država ta ukrep sprejeti že pred tremi meseci in ne čakati na ukaz Angele iz Berlina. Slavko iz Velikega Obrežja podpira postavitev ovir, saj bodo migrante, če bodo že ta konec tedna res spet množično vstopali v schengen, lažje nadzorovali. Njihov vstop bo mogoč le na točno določenih vstopnih točkah.

Na drugi strani meje v Vukovem selu se ljudje postavitvi žice le nasmihajo. »Pet let sem se boril za Hrvaško, tudi tole žico bom preživel,« pravi nekdanji vojak Jovica. Marija Lopatić na koncu vasi je, tako kot naši sogovorniki na slovenski strani, prepričana, da prijateljskih odnosov z ljudmi na drugi strani Sotle žica ne bo prekinila: »Od te ograje ne bo prav nobene koristi, le denar bodo Slovenci zapravili za prazen nič.«

Hrvatom priporočajo enak ukrep

»Seveda nam gre ograja na živce, toda razmere so žal take, da se moramo zavarovati in omogočiti normalno življenje prebivalcev ob meji. Žal nam je tudi sosedov, ampak morajo nas razumeti in si tudi sami na meji s Srbijo prizadevati za nekaj podobnega, saj bo to delovalo tudi preventivno,« je danes za Delo povedal Stanko Ivanušič, župan občine Razkrižje, kjer so pripadniki Slovenske vojske na mejnem prehodu Gibina že zgodaj zjutraj začeli postavljati ograjo z ostrimi železnimi ploščicami. »Če jih pride naenkrat dva tisoč ali več, ko bo zunaj minus deset stopinj − kam bodo šli? Po domovih, nastale bodo neobvladljive razmere,« se boji razkriški župan, ki pravi, da bi v primeru poslabšanja razmer v njegovi občini potrebovali najmanj sedem kilometrov žice. Do zdaj je v Razkrižje na začetku drugega begunskega vala enkrat samkrat zašla skupina približno 360 beguncev. »O odškodninah lastnikom zemljišč se uradno z državo še nismo pogovarjali, logično pa je, da bo država neko odškodnino morala dati, saj bodo posamezna zemljišča zaradi gradnje ograje gotovo poškodovana oziroma bo na njih onemogočeno kmetovanje.

Župan Zavrča Miran Vuk danes ni dočakal začetka postavljanja ograje ob mednarodnem mejnem prehodu Zavrč, ki ga je napovedal po torkovem sestanku s predstavniki MNZ, civilne zaščite in župani haloških obmejnih občin, župan Cirkulan Janez Jurgec pa je ugotovil, da so organizatorji sestanka nanj pozabili; danes je izvedel, da ograja na območju njegove občine ni predvidena, čeprav je čez zeleno mejo prav v tej občini ilegalno že prišlo približno šest tisoč beguncev. Poleg tega Jurgec pravi, da si ne more predstavljati, kako bi na meji postavljali ograjo, saj bi ta presekala dvorišča domačij in v Paradižu in na Mejah obdelovalno zemljo.

Kljub drugačnim napovedim ograje danes niso začeli postavljati niti v občinah Središče ob Dravi, Videm, Podlehnik in Žetale. Po neuradnih informacijah bodo ograjo v Središču ob Dravi in Zavrču začeti postavljati jutri ali v petek zjutraj. Župan Središča Jurij Borko pravi, da na sestanku ni mogel izvedeti niti tega, do kod bodo segale.

»Ljudje nas sprašujejo, ali bo ograja postavljena na njihovi zemlji, a jim ne moremo nič povedati, ker nam nihče nič ne pove,« pravi direktorica občinske uprave Zavrča Evelin Makoter Jabločnik. Župan Vuka je prepričan, da je država odpovedala: »Nobene prave komunikacije ni. Nobenih navodil.«

Celotno današnje dogajanje v povezavi s krizo zaradi prebežnikov in postavitvijo žičnate ograje smo po urah spremljali na tej povezavi.