Lobnik in Drenik Bavdek obsodila homofobni napad na atleta in knjigarno

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik obsoja nedavno homofobno žaljenje slovenskega atleta Mitje Zubina in vnovični napad na knjigarno, znano po tem, da pomeni varen prostor tudi za LGBT osebe. Pri tem opozarja, da so javni izpadi proti ljudem zaradi njihove spolne usmerjenosti, spolnega izraza in spolne identitete pogosti in vse bolj napadalni.

Nižanje strpnosti do drugačnosti zaradi teh osebnih okoliščin so prav tako zaznale Zagovornikove ankete o diskriminaciji v Sloveniji, so zapisali pri Zagovorniku.

Mladi slovenski atletski reprezentant Zubin je po svojem prvem nastopu na evropskem prvenstvu v Birminghamu v Veliki Britaniji, ki poteka med 10. in 16. avgustom, na družbenih omrežjih opazil številne homofobne komentarje zaradi svoje domnevne spolne usmerjenosti. Odzvala se je tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je ostro obsodila dogajanje okoli 20-letnega atleta.

V knjigarni Mariborka v lasti založbe VigeVageKnjige so medtem v četrtek opazili, da je neznanec z rdečo barvo in napisom popackal pročelje tega poslovnega prostora na Koroški ulici v Mariboru. Na mariborski občini so dogodek ostro obsodili in poudarili, da so takšna dejanja nesprejemljiva.

»Kar tretjino istospolno usmerjenih, transspolnih ali nebinarnih ljudi so že nadlegovali zaradi te njihove osebne okoliščine,« so pri Zagovorniku povzeli Lobnikove navedbe. Hkrati je Lobnik opomnil, da se na različnih prireditvah pogosto uničujejo mavrične zastave, udeleženci parad ponosa v Ljubljani in Mariboru pa so tarče napadov.

Zaradi homofobnega nadlegovanja se po njegovem opozorilu na Zagovornika obrača veliko ljudi. Poudarja, da »živimo v državi, v kateri so nadlegovanje, odrekanje pravic in napadi na ljudi zaradi katere od njihovih osebnih okoliščin prepovedani, kaznivi in sankcionirani«.

»Vsi imamo pravico, da smo varni pred diskriminacijo, in torej tudi dolžnost, da ne ravnamo diskriminatorno. Tudi če nisi odličen atlet ali uspešna knjigarna, nihče ne sme biti žrtev homofobije,« je opomnil.

»Namesto da se parlament in vlada ukvarjata z reguliranjem obešanja mavričnih zastav naj raje sprejmeta nacionalni strateški načrt za snovanje ukrepov varstva pred diskriminacijo LGBT oseb,« je predlagal. S tem bi po njegovem pojasnilu v nacionalni okvir prenesli strateške dokumente EU, kjer se dobro zavedajo, da je za vključujočo družbo nujno proaktivno odpravljanje predsodkov in sovražnosti.

Obsodbe tudi s strani Varuhinje človekovih pravic

Tudi Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je obsodila ponovno poškodovanje mariborske knjigarne in homofobne komentarje, uperjene proti slovenskemu atletu. Dogodka sta resen opomnim, da poniževanje, izključevanje in sovražnost do LGBT oseb v slovenski družbi niso izginili, nanje se moramo odzvati jasno, hitro in dosledno, opozarja.

Podporo izraža mlademu slovenskemu atletu Zubinu, zaposlenim v knjigarni Mariborka in založbi VigeVageKnjige ter vsem LGBT osebam, ki so tarča žalitev, groženj, diskriminacije ali nasilja. Žrtve in priče pa spodbuja, naj takšna ravnanja dokumentirajo in prijavijo pristojnim organom, so zapisali pri Varuhu.

Ponovno poškodovanje knjigarne, ki je prepoznana kot prostor kulture, kritične misli, dialoga ter podpore pravicam manjšin in enakopravnosti, presega vprašanje materialne škode. Okoliščine dogodka vzbujajo resno zaskrbljenost glede morebitnega nestrpnega oziroma sovražnega motiva. Ugotovitev konkretnega motiva in morebitne kazenske odgovornosti je naloga pristojnih organov, ki jih Varuh poziva k skrbni, učinkoviti in pravočasni preiskavi vseh okoliščin dogodka. Posebno pozornost je treba nameniti tudi morebitnemu sovražnemu nagibu, so zapisali v sporočilu za javnost.

Varuh je sicer že v letu 2025 obravnaval odziv organov na več prijavljenih napadov na Mariborko, med katerimi so bili grožnje, zmerjanje, poskus fizičnega napada ter poškodovanje in odvzem mavrične zastave. Po Varuhovem posredovanju je generalna državna tožilka odredila strokovna pregleda.

Ugotovljene so bile nepravilnosti in nedoslednosti, tudi preuranjen zaključek zadev, sledili pa so napotki in predstavitev primerov državnim tožilcem na izobraževanjih. To kaže, da je prakso mogoče izboljševati, ugotovitve pa je treba dosledno upoštevati. Ob ponovnem napadu je treba preveriti, ali gre za del širšega vzorca ravnanj proti istemu prostoru in skupnosti. Dogodkov ni primerno presojati ločeno, če njihovo zaporedje, izbira tarče ali način izvršitve kažejo na usmerjeno delovanje, so zapisali.

Varuh opozarja, da so nesprejemljivi tudi homofobni komentarji, ki so bili na družbenih omrežjih namenjeni atletu Zubinu po njegovem nastopu za slovensko reprezentanco. Dejanska ali domnevna spolna usmerjenost ne sme biti uporabljena kot žaljivka ali sredstvo poniževanja. Športnik, ki zastopa svojo državo, mora biti presojan po svojem delu in športnem dosežku, ne pa izpostavljen napadom zaradi osebnih okoliščin ali predstav drugih o njih. Varuh pozdravlja hiter in jasen odziv Atletske zveze Slovenije ter odstranitev žaljivih komentarjev, so dodali.

»Kot varuhinja človekovih pravic želim danes jasno povedati: pravice LGBT oseb niso posebne pravice. So človekove pravice. Pravica do dostojanstva. Pravica do varnosti. Pravica do enake obravnave. Pravica do tega, da nihče ne skriva svoje identitete zato, ker bi ga bilo strah posledic,« so v sporočilu povzeli besede varuhinje Drenik Bavdek ob letošnji paradi ponosa.

Varuh že vrsto let opozarja na zdrs etike javne besede in nevarnosti sovražnega govora. »Ta ni zgolj nedolžna retorika. Ni zgolj 'mnenje'. Ko ljudi razčlovečimo, ko jih predstavljamo kot grožnjo ali manjvredne, ustvarjamo okolje, v katerem postajata diskriminacija in nasilje sprejemljivejša.

Zgodovina nas uči, da se nasilje skoraj nikoli ne začne z dejanji. Začne se sicer s tiho mislijo, ki pa se najprej manifestira skozi besede. Sovražni govor spodkopava dostojanstvo posameznika, povečuje občutek ogroženosti ranljivih skupin in načenja zaupanje v demokratične institucije. Zato mora biti odziv nanj odločen, sistemski in odgovoren. Ne samo skozi kaznovanje najhujših oblik, ampak predvsem skozi izobraževanje, kulturo dialoga in jasno družbeno sporočilo, da diskriminacija nima mesta v demokratični družbi,« je opozorila Drenik Bavdek in dodala, da družbena omrežja takšna sporočila širijo hitro in množično.

Dodajajo, da različnost ni grožnja, ampak bogastvo družbe. »Kadar branimo pravice in svobodo najbolj ranljivih, branimo svobodo vseh. In kadar varujemo dostojanstvo vsakega človeka, krepimo temelje demokracije,« so še zapisali.