Oglas je določal, da mora biti najemnik zaposlen, je to diskriminacija?

Oglas za oddajo stanovanja na facebooku je med pogoji za najem določal, da mora biti najemnik »redno zaposlen slovenski državljan«. Zagovornik načela enakosti je ocenil, da bi takšna zahteva lahko pomenila diskriminacijo, vendar pristojnim organom ni uspelo ugotoviti, kdo je oglas objavil.

Na zagovornika načela enakosti se je obrnil posameznik, ki je opozoril na domnevno diskriminatoren oglas za oddajo stanovanja na facebooku. Prijavi je priložil zajem zaslona, na katerem so bili vidni vsebina oglasa ter ime in priimek osebe, ki naj bi oddajala stanovanje.

Zagovornik: Smernice v vrtcih in šolah niso diskriminatorne do etičnih veganov

Zagovornik je ocenil, da bi takšen pogoj lahko pomenil neenako obravnavo potencialnih najemnikov zaradi njihovih osebnih okoliščin, zlasti državljanstva in družbenega položaja. Ker ni imel dovolj podatkov za identifikacijo domnevnega kršitelja, je primer v skladu z zakonom o varstvu pred diskriminacijo odstopil Tržnemu inšpektoratu RS, ki je pristojen za ukrepanje v prekrškovnih postopkih.

Več ljudi z enakim imenom in priimkom

Tudi tržnemu inšpektoratu ni uspelo ugotoviti, kdo je objavil oglas. V uradnih evidencah je bilo namreč več ljudi z enakim imenom in priimkom, pri čemer nihče od tistih s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji ni prebival v kraju, kjer se je oddajalo stanovanje.

Primer po navedbah zagovornika kaže na vrzel pri zagotavljanju učinkovitega varstva pred diskriminacijo v digitalnem okolju. Pravila o prepovedi diskriminacije veljajo tudi za oglase na družbenih omrežjih, vendar je na spletnih platformah včasih težko ugotoviti, kdo je objavil diskriminatorno vsebino. Pristojni organi zato v nekaterih primerih ne morejo ugotoviti, kdo je povzročitelj diskriminacije.

Zdravstvena ustanova opustila prakso, ki je stigmatizirala ljudi s hivom

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik opozarja, da je v digitalnem okolju, kjer lahko posamezniki včasih skrijejo svojo pravo identiteto, prepoved diskriminacije v praksi težje uveljavljati kot drugje. Pravica do enake obravnave po njegovih besedah ne bi smela biti odvisna od tega, ali je diskriminatoren oglas objavljen na oglasni deski, v časopisu ali na facebooku. Ugotovitev identitete kršitelja pa je pogoj za vsak postopek.

Lobnik kot primer dobre prakse izpostavlja nepremičninske portale, ki imajo vzpostavljene mehanizme za preprečevanje diskriminatornih oglasov že pred njihovo objavo. Uporabniki se morajo namreč za objavo oglasa prijaviti z osebnimi podatki.