Lobnik zahteva oceno ustavnosti: Šole bi morale pri hrani upoštevati vero otrok

Vprašanje, kakšno prehrano imajo otroci na voljo v vrtcih in šolah, je bilo predmet razprave že v preteklosti, nazadnje spomladi. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je aprila vzgojno-izobraževalne zavode pozval, naj prehrano uredijo tako, da bodo imeli otroci možnost izbire tudi glede na vero ali prepričanje. Zdaj je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti veljavne ureditve vrtčevske in šolske prehrane, so sporočili iz njegovega kabineta.

Obroki brez svinjine, obroki za vegane: sistem ne zmore ali noče?

Lobnik meni, da bi morali vrtci in šole pri zagotavljanju prehrane poleg zdravstvenega stanja otrok upoštevati tudi njihovo vero. Sedanja ureditev po njegovi oceni nekatere otroke in njihove starše spravlja v stisko ter pri njih vzbuja občutek izključenosti, za kar ne obstaja dopusten razlog.

Nekateri obrokov zaradi vere ne morejo jesti

V zahtevi za ustavno presojo poudarja, da ni sprejemljivo, da nekateri otroci zaradi verskega ali drugega svetovnonazorskega prepričanja ne morejo jesti obrokov, ki jih ponujajo vzgojno-izobraževalne ustanove.

Veljavna zakonodaja namreč vrtcem in šolam ne nalaga, da bi morali prehrano prilagajati zaradi vere ali prepričanja. Tudi smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih določajo, da individualnih zahtev po takšnih prilagoditvah niso dolžni upoštevati, obvezne pa so le medicinsko indicirane diete.

»Navidezno nevtralna ureditev prehrane nekatere otroke postavlja v slabši položaj le zaradi njihove vere ali prepričanja. To je v nasprotju s 14. členom ustave o enaki obravnavi vseh ne glede na osebne okoliščine,« pojasnjuje Lobnik.

Miha Lobnik. FOTO: Jože Suhadolnik

Izključenost in neenakost

Po njegovih besedah nezmožnost sodelovanja pri skupni malici ali kosilu pri otrocih in njihovih starših povzroča občutke izključenosti in neenakosti.

»Takšna ureditev od otrok in staršev zahteva, da ravnajo v nasprotju s svojo vero oziroma prepričanjem ali pa se odpovejo zakonski pravici do prehrane. To je nedopustno in posega v izvrševanje svobode vere iz 41. člena ustave,« dodaja zagovornik.

FOTO: Leon Vidic

Redno prejema prošnje za pomoč

Za ustavno presojo se je odločil tudi zato, ker njegov urad redno prejema prošnje za svetovanje, posredovanje in ugotavljanje diskriminacije zaradi neprilagojene prehrane v vrtcih in šolah.

Lobnik poudarja, da je ustrezna prehrana pomemben vidik enake obravnave otrok in mladostnikov ter spoštovanja njihovega dostojanstva. Pristojno ministrstvo pa po njegovih navedbah spremembam predpisov, s katerimi bi takšno neenako obravnavo odpravili, do zdaj ni bilo naklonjeno.

FOTO: Uroš Hočevar

Prilagoditve naj bi bile izvedljive tudi v praksi

Zagovornik se sklicuje na analizo Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2024, po kateri 98 odstotkov vrtcev in osnovnih šol že pripravlja prilagojene jedi za otroke z alergijami ali drugimi zdravstvenimi stanji. Večina ustanov je poročala, da pri tem kljub zahtevnosti nima večjih težav.

Po Lobnikovem mnenju zakon ne dopušča, da bi posamezne osebne okoliščine pri presoji diskriminacije obravnavali različno. Zato po njegovem mnenju ni dopustno, da imajo otroci, ki določene hrane ne smejo jesti zaradi zdravstvenih razlogov, zagotovljene prilagoditve, otroci z verskimi prehranskimi omejitvami pa ne.

»Pričakujem, da bo to prepoznalo tudi ustavno sodišče,« je dejal. Pri tem opozarja, da nekatere šole in vrtci takšne prilagoditve že zagotavljajo, zato po njegovi oceni ne gre le za teoretično možnost, ampak za rešitev, ki je v praksi izvedljiva brez posebnih težav in dodatnih stroškov.

Dodaja še, da bi prilagajanje prehrane pripomoglo tudi k uresničevanju ciljev vzgoje in izobraževanja, zlasti k razvijanju strpnosti ter spoštovanju različnosti.