Loška dolina je jezero, Koritnice so en sam izvir

Loška dolina – V vaseh, obdanih z vodami Loškega jezera, nastalega v zadnjih treh dneh, so danes dograjevali pregrade z vrečami s peskom pri najmanj 33 hišah. Prebivalci Kozarišč, Dan, Pudoba ... ne pomnijo tolikšnih voda, prav tako v Koritnicah na Ilirskobistriškem ne pomnijo tako silnega dotoka površinskih pa tudi ne voda, ki prodirajo skozi tla.

Cerkniško jezero bo naraščalo naslednjih deset dni, a manj kot februarja, enaka so predvidevanja za Planinsko polje.

V Cerknici in v Dolenji vasi so danes čistili hiše in naplavine ob strugi Cerkniščice, v sosednji Loški dolini pa so prebivalci več kot 40 hiš nemočno opazovali približevanje vode dvoriščem in hišam. Še zlasti popoldne, ko je spet začelo deževati.

Loška dolina je v treh dneh postala veliko Loško jezero. V njem je, kot je pojasnil današnji koordinator v štabu civilne zaščite, gasilec Damjan Janeš, danes stalo deset hiš in približno enako število gospodarskih poslopij, iz katerih vode niti prečrpavajo ne, še danes pozno popoldne pa so vodo prečrpavali iz 33 hiš, medtem ko je naraščajoča voda začela ogrožati še nekatera poslopja.

Številne hiše v Kozariščah, Šmarati, Markovcu, Pudobu, Danah, Nadlesku so obdana z »zidovi« iz vreč s peskom, prekritih še s plastično folijo, iz garaž in pritličij hiš pa vodo prečrpavajo na drugo stran pregrad. Kljub temu nervoze ne med lastniki hiš ne med približno 50 gasilci prostovoljnih društev cerkniške gasilske zveze nismo opazili, ljudje pa so zaradi naraščanja vode in dežja zaskrbljeni. V Podcerkvi je zalilo farmo piščancev. Odpeljali so jih 26.000, utonilo jih je 1700. Pri Markovcu so odklopili vode za elektriko v omarici in priklopili agregat, da je ne bi zalila voda. S pitno vodo niso imeli težav, komunalna čistilna naprava je po besedah župana Janeza Komidarja delovala.

Delo gasilcev na terenu usklajuje štab civilne zaščite na sedežu občine Loška dolina v Starem trgu. »Po žledu sem porabil teden dni svojega dopusta, zdaj sem spet na dopustu. Vsega skupaj bom letos za reševanje pred poplavami porabil približno 15 dni dopusta,« je na naše vprašanje, ali je zaposlen ali je študent, odgovoril Klemen, gasilec z Unca, ki je v »svojem« sektorju, v Kozarščah, popisoval poplavljene hiše. Ko zmanjka gasilcev, ki imajo še kaj dopusta za prostovoljno delo, na pomoč pokličejo tiste, ki (še) niso zaposleni.

Loško jezero večje kot februarja

Da tolikšne vode ne pomnijo, so nam pojasnjevali v vseh vaseh. Dopoldne so nam v Danah pokazali označbo januarskih poplav, potopljeno za 40 centimetrov. Še celo januarske visoke vode niso vdirale v hiše, v katere vdirajo zdaj. Stanislava Sluga Pudobska, slikarka iz Pudoba, ki beleži vodostaje, nam je povedala, da je bil pozimi letos najvišji vodostaj Obrha pri cerkvenem zidu ob regionalni cesti v Pudobu dosežen 23. januarja in je znašal 540 centimetrov. Že danes ob 9. uri je voda na istem merilnem mestu segala 575 centimetrov visoko, ob 13. uri 582 centimetrov, ob 18. uri pa je že 586 centimetrov in voda še ni prenehala naraščati. »Danes narašča za 1,5 centimetra na uro, v nedeljo dopoldne je naraščala za tri centimetre na uro, popoldne za pet, med 19. in 20. uro je narasla za štiri centimetre, ponoči pa se je upočasnila,« je povedala Stanislava Sluga.

Cerkniško jezero narašča počasi. Župan Marko Rupar je pojasnil, da je od od 10. ure v nedeljo dopoldne do danes zjutraj ob 6.30 naraslo za približno deset centimetrov in da voda še ne ogroža najbližjih objektov, zaprta je le cesta na Otok. Ocenjevanje škode na Cerkniškem še ni zares steklo, saj bodo počakali na državno ocenjevalno komisijo.

Kot je za Delo povedal Janez Polajnar z agencije za okolje, bo voda na Cerkniškem jezeru glede na napovedani vremenski scenarij precej narasla, a manj kot februarja letos. Tako bo tudi na Planinskem polju. »Kraško podzemlje med Cerkniškim in Planinskim poljem ter Ljubljanskim barjem je bolj prazno kot pozimi. Tokratni hudourniški nalivi odtekajo bolj po površini kot v podzemlje. Zato se jezera tokrat lažje praznijo, imajo boljši odtok,« je pojasnil Polajnar.

V Škocjanskih jamah rekordne vode po letu 1965

Vode pa so narasle na vseh kraških poljih na Notranjskem in na Ilirskobistriškem. Reka Reka, ki je v petek zalila Reško polje, je v nedeljo zjutraj v Škocjanskih jamah »postavila« nov rekord po letu 1965. Tega leta je bila voda pred zadnjim sifonom globoka 130 metrov, tokrat pa 70 metrov. Tudi pretok vode, 320 kubičnih metrov na sekundo, je bil rekorden.

Potem ko je Reka v dolini že odtekla, pa so se napolnila jezera zgornjepivške planote. Tamkajšnje Koritnice, ki ležijo na več kot 600 metrih nadmorske višine, in nekoliko nižji Bač v občini Ilirska Bistrica so preplavile hudourniške in podtalne vode. »V Koritnicah je izvirne vode precej več in izvira še na precej več mestih kot februarja,« je danes povedal poveljnik bistriškega štaba civilne zaščite Janko Slavec, »tako da gasilci v Koritnicah ves čas, tudi ponoči, nadzirajo prečrpavanje vode z zmogljivimi črpalkami iz 14 hiš oziroma kleti, medtem ko so februarja vodo črpali iz treh ali štirih hiš.« V Koritnicah so že ob nižjih februarskih vodah zgradili nasip in vodo preusmerili proti zahodu v kotanjo. Iz te se je voda že prelila po polju proti Knežaku. Del vode iz Koritnic pa kljub temu še vedno odteka na Bač, kjer je cesta postala struga. Lastniki štirih ali petih hiš na Baču sami črpajo vodo z lastnimi črpalkami, gasilci pa spremljajo položaj. Danes zvečer je policija zaprla poplavljeni cesti Knežak–Bač in Knežak-Koritnice, tako da sta kraja dostopna le po cesti skozi Zagorje.