
Naročite se
|Prijavite se
Potem ko je upravno sodišče zavrnilo tožbo proti dovoljenju za odstrel 206 rjavih medvedov iz narave, so se vzpostavili zakonski pogoji za njegovo nadaljevanje. Lovci v prihodnjih mesecih ne bodo hiteli z izvajanjem odstrela, temveč bodo izvajali preudarno, strokovno in etično poseganje v populacijo.
Ministrstvo za okolje in prostor je pravnomočno sodbo upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo nevladne organizacije Alpe Adria Green proti maja lani izdanemu dovoljenju za odvzem 206 rjavih medvedov iz narave, prejelo konec junija letos. S pravnomočnostjo sodbe je prenehala veljati tudi začasna prepoved izvajanja odstrela, kar pomeni, da se lahko dovoljenje, ki sicer velja do konca letošnje leta, ponovno izvaja.
Konkretno se dovoljenje nanaša na izvajanje odstrela na območju z največjo gostoto rjavih medvedov oz. 176 loviščih v upravljanju lovskih družin in lovišč s posebnim namenom. Čeprav se odstrel lahko izvaja, pa so na Lovski zvezi Slovenije (LZS) za STA pojasnili, da lovci »ne bodo hiteli ali izvajali kakršnega koli pospešenega odstrela. Lovske družine delujejo načrtno in preudarno, skladno z zakonodajnimi osnovami, s predpisanimi kvotami in strokovnimi usmeritvami ter etičnimi načeli.«

Pri tem so poudarili, da so bili slovenski lovci pionirji zaščite rjavega medveda v Sloveniji in so skupaj s prebivalci na podeželju, ki so z medvedom sobivali, tudi odločilno prispevali k ohranjanju in današnjemu ugodnemu stanju te vrste v Sloveniji.
»Tudi lovska zveza je kot krovna lovska organizacija lovskim družinam priporočila preudarno, strokovno in etično poseganje v populacijo na osnovi pravnomočnosti izdanega dovoljenja po sklepu sodišča,« so dodali na LZS.
Glede posledic vpliva zadržanja izvajanja odstrela na številčnost populacije medvedov na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da podatki o tem trenutno še niso znani. »Ta vpliv bo razviden iz rezultatov matematičnih modelov, ki jih bo pridobil Zavod za gozdove Slovenije,« so dodali.
Na lovski zvezi medtem ocenjujejo, da »dolgotrajni sodni in birokratski spori žal ne sledijo naravni dinamiki rasti populacije«. Zaradi tega lovci po njihovih navedbah zaznavajo rast števila rjavih medvedov, ki se zaradi prenaseljenosti vse pogosteje pojavljajo v neposredni bližini naselij in človekovih bivališč.
»Več kot eno leto trajajoče obdobje zadržanja odstrela je vplivalo na povečanje varnostnih tveganj zaradi presežene družbene zmogljivosti okolja. Ne gre pa za enkraten zastoj pri trajnostnem upravljanju s to zavarovano, a pogojno lovno vrsto na podlagi dovoljenj državnih organov, pač pa že za večletno prakso, ko se negativne posledice takšnega nespametnega ravnanja vpletenih le stopnjujejo,« so opozorili.
Ministrstvo sicer monitoring populacije rjavega medveda financira na osem let. Nazadnje je bilo to izvedeno leta 2023, v vmesnem obdobju pa se velikost populacije oceni na podlagi matematičnega modela.
»Na podlagi vseh razpoložljivih podatkov je bilo v poročilu o genetskem monitoringu medveda, ki je bilo pripravljeno leta 2025, varstveno stanje populacije medveda ocenjeno kot ugodno. Zadnja strokovna ocena številčnosti je bila narejena lani pomladi in je znašala 954 medvedov,« so navedli na ministrstvu.
Po pojasnilih ministrstva je bilo do izdaje začasne odredbe sodišča julija lani, s katero je bilo zadržano izvrševanje odstrela 206 rjavih medvedov, na podlagi dovoljenja iz narave odvzetih 22 rjavih medvedov. Po podatkih zavoda za gozdove so bili lani izgubljeni še štirje osebki, en rjavi medved je bil povožen, za dva vzrok smrti ni bil poznan, za enega pa na zavodu omenjajo naravne vzroke.
V času zadržanja izvajanja odstrela je bil sicer odvzem medvedov iz narave v primerih, ko je bilo to nujno zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, še vedno mogoč na podlagi interventnega ukrepanja. To predvideva odziv na klic na številko 112, ki mu sledi izvajanje protokola obveščanja odgovornih oseb, odstrel živali pa na koncu izvede odgovorna oseba upravljavca lovišča na konkretnem območju.

Kot so pojasnili na ministrstvu, v utemeljenih primerih nujnega ukrepanja izdajo ustno odločbo za interventni odstrel posameznih medvedov. Letos so izdali 11 takšnih odločb, ki so jih izvedli upravljavci lovišč. Pri tem so vzpostavili tudi spletno orodje medvedofon, kamor lahko državljani javljajo opažanja glede pojava velike zveri v primeru ogroženosti zdravja in varnosti ljudi.
Na lovski zvezi omenjene interventne odločbe vidijo kot »gasilski ukrep za takojšnje reševanje akutnih kriznih situacij, ko je neposredno ogroženo življenje ali premoženje«, a so v sistemu po njihovi oceni »vseeno nujno potrebne«. »Ne morejo pa nadomestiti sistemskega, reguliranega upravljanja celotne populacije. Ko medved enkrat izgubi strah pred človekom in začne naselja in ljudi povezovati s hrano, postane situacija nepredvidljiva in izjemno nevarna,« so posvarili.
Lovska zveza podpira tudi izvajanje reguliranega odstrela tudi v prihodnje. »Reguliran odstrel je ključni mehanizem za ohranjanje naravnega strahu medvedov pred človekom in za zagotavljanje javne varnosti. Raziskave in strokovna mnenja dokazujejo, da takšen odvzem ne škoduje ugodnemu stanju ohranjenosti populacije rjavega medveda v Sloveniji,« so podčrtali.
Morajo pa po njihovih navedbah odločitve o upravljanju populacij divjadi temeljiti na podlagi znanstvenih dejstev, monitoringa in genetike.

»Naši strokovnjaki in raziskovalci na področju ekologije, upravljanja in genetike velikih zveri, kamor spada tudi rjavi medved, so svetovno priznani, nezaupanje in diskreditacije njihovega dela v javnosti pa sprožijo dvome o vsem in vsakomer, čeprav je resnica nasprotna. Lovska zveza Slovenije ter njene članice – lovske družine – smo vedno podpirale znanstvene temelje upravljanja ter monitoring, ki ga prostovoljno pomagamo izvajati že več desetletij,« so sklenili pri LZS.
Da odločitve glede upravljanja populacije rjavega medveda v Sloveniji temeljijo na strokovnih mnenjih in znanstvenih podatkih, zagotavljajo tudi na okoljskem ministrstvu. Kot so napovedali, bodo tudi pri nadaljnjem odločanju o upravljanju populacije rjavega medveda upoštevali »zakonsko določene pogoje, dejansko stanje, strokovne podlage in ocene pristojnih strokovnih institucij, predvsem zavoda za gozdove in Zavoda RS za varstvo narave«.
Kot so spomnili, je ne glede na to, da je pri rjavem medvedu, ki sodi med domorodne evropske živalske vrste in je sestavni del naše biotske raznovrstnosti in naravne dediščine ter zavarovana vrsta, mogoč poseg v njegovo populacijo, če so izpolnjeni z zakonom o ohranjanju narave in uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah določeni pogoji.
Med njimi so navedli nekaj primerov: ko ni druge zadovoljive možnosti, ko ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in ko gre za preprečitve resne škode ter zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi.
Komentarji