Lubadar premočen za armado sekačev

Bled – Po lanski rekordni sezoni, ko so zaradi napada lubadarja na območju blejske enote zavoda za gozdove posekali okoli 300.000 kubičnih metrov smrek, se letos obeta še hujša sezona. Po ocenah gozdarjev bodo posekali za pol milijona kubičnih metrov smrek. Lubadar je razširjen vse do zgornje gozdne meje.

Čeprav je v gozdovih na območju Bohinja, v zaledju Bleda, na Jelovici, v dolini Radovne, v delu Zgornjesavske doline in na Mežakli, kjer se je lubadar najbolj razširil, več kot 200 sekaških ekip, vsaj deset strojnih kompozicij in okoli deset postavljenih gozdnih žičnic, gozdarji vseh napadenih smrek zaradi velikega obsega napada ne zmorejo pospraviti. Najobsežnejši je napad lubadarja v Bohinju, kjer so letos za posek že določili za 100.000 kubičnih metrov dreves, medtem ko so v običajni sezoni tam posekali od 60.000 do 70.000 kubičnih metrov dreves.

Ob ugodnih vremenskih razmerah se je poleti razvila nova generacija lubadarja, ki se je razširil tudi na Pokljuko, to je vse do zgornje gozdne meje, do okoli 1550 metrov nad morjem. Tega so se bali gozdarji, saj smreka na Pokljuki pomeni kar 95 odstotkov vse lesne zaloge. Zdaj so tam že odkrili več napadenih jeder, navadno na območjih, ki so bila v zadnjih letih prizadeta zaradi naravnih ujm.

Znaki umirjanja

Andrej Avsenek z območne enote Bled pravi, da za posek zdaj prednostno označujejo oziroma čistijo gozdove na višjih legah, medtem ko druga, že prizadeta območja, puščajo nepospravljena, prav tako varovalne gozdove na težko dostopnih strmih pobočjih. Napad lubadarja je tudi presegel organizacijske zmožnosti blejske enote. Ker dreves za posek sami ne zmorejo označiti, se lastniki gozdov, ki opazijo, da je smreke napadel lubadar, lahko sami lotijo sečnje brez odločbe gozdarjev o poseku, morajo pa o tem gozdarje le obvestiti. Avsenek opozarja, da lastniki pogosto nimajo izkušenj z lubadarjem in ne vedo, katera drevesa so napadena.

Infografika: Delo

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem je o stanju v torek poročal odboru državnega zbora za kmetijstvo in dejal, da novi podatki kažejo pozitivne trende, saj je lubadar avgusta napredoval manj od napovedi. Najbolj prizadeti so gozdovi na zgornjem Gorenjskem, na območju Idrijskega in Cerkljanskega hribovja, na območju Logatca, na območju od Gotenice do Kočevske Reke ter v nižinskih gozdovih občine Slovenj Gradec. Na dveh območjih, Bled in Slovenj Gradec, se je lubadar še širil, v sedmih so zaznali stagnacijo, v petih, med njimi sta tudi Ljubljana in Tolmin, ki sta bila zelo visoko na lestvici, so avgusta zaznali padec, je dejal Oražem, ki upa, da se bodo pred zimo zadeve umirile.

Na Koroškem so lubadarji letos napadli na način in v kombinaciji, kot mu gozdarji in lastniki gozdov še niso bili priča, saj drevesa uničujejo z vrha. Najhuje je na območju Slovenj Gradca, kjer so za posek označili že več kot 46.120 kubičnih metrov nižinskega smrekovega gozda, kar je dvakrat več kot lani. Večje žarišče se je pojavilo tudi v okolici Mežice, na območju Orlice, Primoža nad Muto, Primoža nad Vuzenico in Pernic v Dravski dolini, v občini Dravograd pa so se pojavili na območju Libelič.

Gozdarji napad lubadarja obvladujejo, predvsem zaradi zelo odzivnih lastnikov gozdov.

Cena lesa se znižuje, dela vse več

Na trgu lesa v Sloveniji in v drugih državah (Avstrija, Nemčija, Češka, Poljska), kjer je bilo v zadnjem obdobju v neurjih podrtih veliko dreves, opažajo večjo ponudbo. Cena hlodovine se je zato znižala. Avsenek pravi, da je cena za kubični meter, posekane hitro po napadu, s prejšnjih 60 evrov za kubični meter padla na 50 evrov in še niže, medtem ko je cena za najbolj prizadet les, ki je primeren le še za celulozo, 25 evrov za kubični meter, kolikor znašajo tudi stroški spravila kubičnega metra lesa iz gozda. Če so potrebe večje, zmanjkuje izvajalcev, zato se zvišuje tudi strošek dela, še ugotavlja Avsenek.

Pred časom je občina Bohinj predlagala, da bi napad lubadarja država razglasila za naravno katastrofo. Z ministrstva za okolje in prostor so ji odgovorili, da prizadeti lahko pridobijo subvencije in da je v pripravi poseben zakon o odpravi posledic zaradi lubadarja. Javna razprava o predlogu zakona, ki za lastnike gozdov določa olajšave pri gradnji gozdnih prometnic na prizadetih območjih, davčne olajšave, povrnitev trošarine za goriva za gozdarsko mehanizacijo, se bo končala v ponedeljek, v državnem zboru pa naj bi ga sprejeli do konca leta in naj bi začel veljati prihodnje leto.