Luka Mesec napoveduje proteste in referendum proti privatizaciji

Ljubljana - Nov poskus ZL, da v državnem zboru ustavi začrtano privatizacijo 15 podjetij, in njena pripravljenost, da se za to bori tudi s protesti in referendumom, med poslanci sprožata različne odzive, nekateri pa v tem vidijo populizem in demagogijo.

Kot je danes dejal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, bodo v primeru, da jim koalicija tudi tokrat ne bo prisluhnila, »definitivno« pripravljeni iti tudi na ulice in bodo podprli napovedane proteste proti razprodaji. Izključena ni niti možnost referenduma, je pristavil.

V SMC današnjih izjav Luke Mesca ne komentirajo. Znano je sicer, da so se v programu stranke zavezali k premišljenemu in reguliranemu pristopu privatizacije. Na to je ta teden spomnila tudi prva poslanka SMC Simona Kustec Lipicer, a so v ZL prepričani, da privatizacija sedaj ni transparentna.

SD: Težko se je boriti proti populizmu

Prav tako se danes na grožnje ZL ne odzivajo v SD, a je tudi vodja poslanske skupine te stranke Matjaž Han o vprašanju privatizacije, ki je zanje eno ključnih, spregovoril že v četrtek. Kot je dejal, se težko borijo proti levemu populizmu oz. ZL. »Vse to je lepo slišati, to bi tudi radi živeli, ampak živimo v nekem realnem svetu. Mogoče bomo lahko nekatere stvari, o katerih oni razmišljajo, naredili po tretji svetovni vojni, zaenkrat to, kar oni delajo, enostavno ne gre,« je bil oster.

»Razumem te proteste, mislim pa, da je referendum skrajna oblika, do katere gotovo ne bo prišlo,« je medtem menil poslanec Desusa Primož Heinz. Sicer se strinja, da je treba o predvideni prodaji preostalih naložb s seznama 15 podjetij še enkrat premisliti in se o njej dogovoriti tudi na podlagi ocene, kaj je strateško in kaj ne.

Argument, da je treba privatizacijo zaustaviti, ker ji nasprotuje javnost, saj je peticijo proti privatizaciji, ki jo je pripravil ekonomist Jože Mencinger, v manj kot mesecu dni podpisalo prek 10.000 ljudi, pa je vendarle zavrnil. Ljudje se namreč po njegovih besedah podpisujejo iz različnih razlogov. »Med podpisniki so nekateri, ki bi še pred 14 dnevi vse prodali, zdaj pa so podpis prispevali, ker imajo občutek, da gre za glasovanje proti vladi,« je opozoril.

Heinza sicer osebno najbolj skrbi predvidena prodaja Telekoma Slovenije, ki »da nosi zlata jajca in je tipičen primer, pri katerem bi res morali paziti, kaj delamo.« Vladi zato predlaga, da Telekom najprej ponudi v odkup ljudem, da se vidi, koliko denarja je v Sloveniji.

»Demagogiji ZL je treba narediti konec«

V NSi imajo za poteze ZL precej manj razumevanja. »To je velika demagogija ZL in tistih strank, ki nasprotujejo privatizaciji. Temu je treba narediti konec. Slovenija je dala določene zaveze Evropski komisiji. Če napovedane privatizacije ne bomo izpeljali, bodo Slovenijo doletele hude sankcije,« je poudaril Jernej Vrtovec (NSi). Po njegovih besedah so v NSi že večkrat opozorili, da je prodaja državnega premoženja nujna, saj da varovanje nacionalnega interesa ne pelje nikamor. »Podjetja v državni lasti ne poslujejo tako dobro, kot bi lahko poslovala, če bi bila v zasebni lasti, saj je večina podjetij v državni lasti zgolj bankomat za nekatere posameznike in interesne skupine,« je prepričan Vrtovec.

Navedbe ZL, da je treba prodajo preostalih naložb s seznama 15 podjetij ustaviti že zato, ker ji glede na anketo Dela iz novembra lani nasprotuje 52 odstotkov vprašanih, je pospremil z besedami, da se zgodba o prodaji državnega premoženja vleče že več kot 20 let in da se jo vedno prikazuje izključno na način, da bodo prišli» grdi tujci, zasebniki s kovčki denarja, ki bodo pokupili naše državno premoženje.« »V NSi na to gledamo drugače, in sicer kot na iskanje odgovornih lastnikov«, je pojasnil.

V ZaaB danes o privatizaciji niso želeli govoriti, znano pa je, da izvajanje načrta, ki ga je DZ sprejel na pobudo vlade njihove predsednice Alenke Bratušek, podpirajo. Na odgovore SDS še čakamo.