Za tuje zdravnike 75 evrov, za domače 12 evrov neto na uro

Slovensko javno zdravstvo: trdi do domačih zdravnikov, uslužni do tujih.

Objavljeno
28. junij 2018 12.00
Posodobljeno
28. junij 2018 13.48
Kdo bo zdravil naše otroke? Ob vse pogostejših odhodih strokovnjakov iz slovenskih bolnišnic in neredu v zdravstvu se zdi pot do odgovora na to vprašanje vse bolj spolzka. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – V ljubljanskem kliničnem centru nočejo niti za en dan na teden zadržati kardiologa Sama Vesela, ki pri nas edini izvaja prenatalno kardiološko diagnostiko. Na tujem pospešeno iščejo tuje, za zdravstveni sistem dražje zdravnike. Jih bodo našli, preden se bodo morale nosečnice voziti na preglede drugam?

image
Kardiolog Samo Vesel FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Ko se je Vesel odločil, da bo zapustil delovno mesto v službi za otroško kardiologijo, je svojo odločitev najprej zaupal kolegicam s kliničnega oddelka za perinatologijo, s katerimi so postavili na noge fetalno kardiologijo. V porodnišnici so pokazali velik interes, da bi Vesel vsaj enkrat na teden pri njih še delal po podjemni pogodbi. Ta je to videl kot možnost za krepitev dobrega sodelovanja. »Upam, da bo to razumelo tudi vodstvo UKC in omogočilo dogovor, da se občutljiva dejavnost nadaljuje in razvija. Neprimerno bi bilo in do marsikatere nosečnice tudi zelo krivično, če bi bili prisiljeni celotno fetalno kardiološko dejavnost prestaviti k zasebnikom,« je pred mesecem o tem povedal za Delovo prilogo Ona.

Vodstvo kliničnega centra naj bi zdravniku neuradno, prek tretje osebe sporočilo, da plačilo za delo lahko dobi po obravnavi. Za 45 minut dela naj bi mu ponudili okoli 12 evrov neto. Medtem hrvaški intenzivisti v UKC Ljubljana dobijo 50 evrov neto za uro dela, neuradno pa naj bi za delo v pediatrični kardiološki ambulanti hrvaški kardiologi prejemali 75 evrov neto za uro.


Odganjanje domače stroke


V mandatu odhajajoče vlade nismo dočakali prepotrebnih sprememb zakonodaje, ki bi slovenskim zdravnikom omogočila pravočasno in glede na njihove obremenitve primerno plačilo. Intenzivisti v enoti za otroško intenzivno terapijo so na primer opravljali redno delo, transporte in bili preveč obremenjeni, dobili pa so lahko zgolj povišek v višini 20 odstotkov plače. Ta delež se je v primeru odsotnosti še zmanjšal.

Dogajalo se je še, da so tudi po sedem mesecev čakali na plačilo za opravljene transporte. Izplačila niso bila mogoča, dokler ni bil sprejet finančni načrt zavoda. Nič nenavadnega torej, da so si izgoreli poiskali drugo službo in sta na oddelku ostala polno zaposlena le še dva.

Namesto da bi odgovorni na ministrstvu za zdravje pravočasno poskrbeli za sistemske rešitve, so zdravstveni sistem pripeljali do točke, ko naši zdravniki, v izobraževanje katerih smo vložili več sto tisoč evrov, odhajajo, vodstva bolnišnic pa zanje pospešeno iščejo zamenjave. Pri čemer pa, zanimivo, denar ni več problem. Tuje strokovnjake se plačuje po podjemnih pogodbah, pri čemer je omejitev le nebo.
 

Dražje zamenjave


Redno zaposlene domače intenziviste, ki so odšli, so v ljubljanskem kliničnem centru nadomestili z občasnimi obiski petih pediatrov specialistov kardiologov in pediatrov specialistov kardiologov intenzivistov s Hrvaške – vsak od njih je prisoten 60 delovnih ur na mesec. Plačani so 50 evrov neto na uro dela (v ceno so vključeni tudi stroški prihoda iz tujine), poleg tega pa imajo stalno prisotnega specializanta in specialista, ki je stalno v pripravljenosti za pomoč. Zaradi te podpore prisotnost prevajalca ni potrebna. Naši intenzivisti so v zadnjem obdobju dežurali sami, brez kogarkoli v pripravljenosti in za dobrih 33 evrov neto na uro.
 

Dve zdravniški kasti


Imen intenzivistov, ki prihajajo z Reke v UKC Ljubljana, ne izdajajo: »Za delo potrebujejo mirno delovno okolje, brez pozornosti javnosti. Zato se nočejo medijsko izpostavljati. Hvaležni smo jim, da so nam priskočili na pomoč.« Dodali so še, da jim je v kliničnem centru glavni in edini interes, da bi zdravljenje najhuje bolnih otrok potekalo varno in kakovostno, nemoteno in daleč od oči javnosti.

Otroške kardiologe, ki bodo odšli, naj bi za ambulantno delo prav tako nadomestili omenjeni kolegi iz Hrvaške, tukaj pa naj bi se zaposlil kardiolog iz Bosne, ki se je včeraj pogovarjal z vodstvom ljubljanskega kliničnega centra. Kaj mu je to ponudilo za prihod, kdo omenjeni kardiolog je in ali je privolil v sodelovanje, uradno ni znano. V kliničnem centru včeraj na to temo niso podali izjave. Neuradno gre za Vladimira Jegdića, zdravnika, ki se je izobraževal v Mostarju, kjer tudi dela.

Po podjemnih pogodbah naj bi delali tudi zdravniki v Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni (NIOSB). Slovenski zdravnik Alojz Ihan je v Delovi kolumni zapisal, da bo to vodilo v ustvarjanje dveh kast zdravnikov v UKC (tistih, ki bodo znotraj NIOSB lahko z velikim razumevanjem sklepali podjemne in druge pogodbe, in drugih z istega ali sosednjega hodnika, ki bodo ostali znotraj pravil UKC) in tako povzročilo pretrese, ob katerih je odhod otroških kardiologov šele začetek.
 

Spremembe zakona


Zdaj ko so se zadeve toliko zaostrile, da so zaradi odhodov zdravnikov ogroženi posamezni bolnišnični oddelki, so se na ministrstvu zganili. Pripravili so spremembe zakona o zdravniški službi. Vlada jih je danes sprejela, zdaj bodo o njih po nujnem postopku odločali še v državnem zboru.

S spremembami bo omogočeno, da se bodo tuji zdravniki zaposlili na terciarni ravni za leto dni brez znanja slovenskega jezika in brez slovenske licence. Za njihovo delo bo treba najeti še prevajalce, kar pomeni dodatne stroške. Najprej pa bo treba najti ustrezno usposobljene zdravnike.

Odstop Mirte Koželj
Vodja službe za kardiologijo na pediatrični kliniki odhaja, ker bo na oddelku čez nekaj dni, ko bo odšel še zadnji specialist za otroško srce, ostala sama. Poleg tega ni specialistka za otroško kardiokirurgijo, ampak za kardiokirurgijo za odrasle.