Malo sodnih dvoran primernih za obravnave z varno razdaljo

Predvidoma 1. junija bodo sodišča začela poslovati normalno in bodo razpisane obravnave, kar pa utegne na nekaterih, posebej v Ljubljani, povzročiti precejšnje težave.

Objavljeno
20. maj 2020 17.00
Posodobljeno
20. maj 2020 17.16
Uspešno poslujemo in smo na povsem primerljivi visoki ravni z drugimi sodnimi sistemi v EU, je prepričan predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Foto Blaž Samec
Ljubljana – Sodišča bodo predvidoma 1. junija začela poslovati normalno, spet bodo tekli procesni roki, razpisane bodo tudi obravnave za nenujne zadeve. Glede na priporočila o varnih razdaljah na večini sodišč, posebno v Ljubljani, pričakujejo težave, saj jih že tako pesti prostorska stiska. Da se ta kljub številnim opozorilom že več let ne rešuje, kaže na odnos drugih dveh vej oblasti do sodstva, je prepričan predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, pokazatelj pa so tudi plačna nesorazmerja.

Ob razglasitvi epidemije oziroma 16. marca je bilo na sodiščih okoli 128.000 nerešenih zadev, do 15. maja se je ta številka povečala na, po okvirnih ocenah, 136.100. Sodstvo je v obdobju epidemije delovalo v okvirih, ki jih je dopuščal zakon, Damijan Florjančič pa upa, da bodo rezultati – lani so rešili okoli 850.000 zadev, pripada pa je bilo 839.000 – še naprej kar se da ugodni.

Eden od ukrepov, ki so ga predlagali in je že zapisan v predlogu tretjega zakonskega paketa za blaženje posledic epidemije, je skrajšanje sodnih počitnic – te naj bi bile od 1. do 15. avgusta namesto ves mesec.

Ponekod bodo zaostanki vsekakor opazni. »Težave bodo predvsem na prvostopenjskem sojenju, se pa razmere od sodišča do sodišča razlikujejo. Okrajno sodišče v Ljubljani, na primer, nima obravnavne dvorane, ki bi bila primerna za uporabo v teh razmerah. Po drugi strani pričakujemo probleme na kazenskem področju in tudi za družinskega dobivamo sporočila, da bodo težave, ker se naroki izvajajo z več udeleženci, poleg tega je treba zagotavljati ustrezno razdaljo in zaščitno opremo,« je opisal Damijan Florjančič in dodal, da v teh primerih sodniki med zadevami, ki jih imajo v reševanju, lahko ustrezno izbirajo tiste, v katerih je manj strank in je naroke manj tvegano izvesti.

Na prostorske zagate, ki se dodatno pojavljajo z novo situacijo, so opozorili ministrstvo za pravosodje, ki je pristojno za zagotavljanje prostorskih pogojev za delo sodišč. »Predlagali smo, da se, če ne gre drugače, ustrezne prostore tudi najame, denimo na kateri od fakultet,« je pojasnil Damijan Florjančič, ki je na dejstvo, da, na primer, sodišče v Ljubljani posluje na 18 različnih, večinoma najetih lokacijah, opozoril ob vsaki predstavitvi letnega poročila do zdaj.

Sodišča bodo težko zagotavljala varno razdaljo.
Ponekod bodo zaradi koronakrize nastali zaostanki.
Sodne počitnice naj bi bile le od 1. do 15. avgusta.


»Zadeve se niso premaknile. Ministrica za pravosodje je pokazala razumevanje za to vprašanje, vendar se bojim, da dokler ne bo strateške odločitve, ki bo zavezovala vse dejavnike, tudi ne bo luči na koncu predora.« Tudi pri tej problematiki se, je prepričan Florjančič, nazorno kaže odnos drugih dveh vej oblasti do sodstva. To deluje učinkovito, so zapisali tudi v pismu evropskemu komisarju kot odzivu na pismo zunanjega ministra. »Uspešno poslujemo in smo na povsem primerljivi visoki ravni z drugimi sodnimi sistemi v EU. Nimamo se česa sramovati. Lahko pa se sramujemo nizkih plač sodnikov, ki ne ustrezajo zahtevnosti njihovega poklica in poslanstva, niti ne omogočajo materialne neodvisnosti sodstva,« je dejal Florjančič. Po njegovih besedah na to kaže dejstvo, da plače sodnikov, ki se niso spremenile od leta 2012, zaostajajo za najmanj 32 odstotkov v primerjavi s plačami drugih dveh vej oblasti, čeprav bi morale biti v osnovi primerljive. Decembra lani je 700 od 892 sodnikov podpisalo peticijo za odpravo nesorazmerij, a odziva nanjo ni bilo.