Tiskane izdaje
Ljubljana – Ta teden bo dokončno znano, ali so trgovci in njihov krovni sindikat sposobni postaviti nova pravila igre o nedeljskem in prazničnem obratovanju trgovin. Po neuradnih informacijah pa so sporazum že parafirali, veljati bi lahko začel januarja.
Vsebine sporazuma ne v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), ne v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) pred zaključkom pogajanj niso hoteli razkriti, poglavitne rešitve pa so znane. Delodajalci in delojemalci so se dogovarjali o celoviti ureditvi delovnega časa v trgovini, s čimer bi skrčili število ob nedeljah odprtih prodajaln in zagotovili nedeljskim zaposlenim dostojno plačilo. Tako bi pokrili veliko širše polje kot poslanec Andrej Čuš s svojim predlogom spremembe zakona o trgovini: celotno organizacijo dela in delovnega časa, zagotavljanje odmorov in počitkov ter primerne dodatke za nedeljsko in praznično delo.
Medtem ko zdaj po veljavni kolektivni pogodbi lahko delavec v trgovini dela največ 26 nedelj ali praznikov na leto, naj bi jih po novem le 15, vsi prazniki bi bili dela prosti. Ključna pogajalska pozicija sindikata je plačilo za nedeljsko delo. Sekretar sindikata Ladi Rožič je pred pogajanji govoril o ciljni vsoti 100 evrov na delovno nedeljo, a se je ta v pogajanjih očitno skrčila na blizu 9 evrov bruto na uro. To je še vedno dvainpolkrat več kot dozdaj. Kolektivna pogodba bo vsebovala tudi sankcije za primer kršitve.
Izvedba ne bo lahka
Izvajanje sporazuma bo vsaj enako zahtevno kot so bila pogajanja. Trgovine bodo morale, upoštevaje kadrovske zmogljivosti, nekatere svoje prodajne objekte ob nedeljah zapreti. Z istim številom delavcev bi po dogovorjenih omejitvah namreč lahko pokrili le slabih 58 odstotkov sedanjih nedeljskih delavnikov (ob podmeni, da so trgovci dozdaj spoštovali omejitev na 26 nedelj v letu; v resnici sindikalisti poudarjajo, da je bilo kršitev precej). Vemo pa, da prodajalcev v trgovini že zdaj močno primanjkuje, njihove vrste se še krčijo. Prazniki bodo, če obvelja sporazum, dela prosti dnevi, ne ve pa se še, ali bo to veljalo tudi za drugi dan prazničnih dvojčkov (teh je kar pet).
Vsekakor bo ob nedeljah odprtih tudi manj bencinskih črpalk. Na udaru ne bodo tiste ob avtocestah in pomembnejših prometnicah, manj frekventne pa se bodo sedmi dan zaprle. Nedeljsko delo bodo teže organizirali manjši trgovci in tisti z manj zaposlenimi (kadrovsko posebej vitki diskonti). V velikih nakupovalnih centrih so zdaj delale praktično vse trgovine, po novem bodo manjše (neživilske) ob nedeljah nemara zdesetkane. Manj ko jih bo, manj bo obiskovalcev, manjša bo prodaja, pičlejši izkupiček, manj bo dela za gostince v teh nakupovališčih.
Po drugi strani pa bo treba delavce, ki bodo ob nedeljah in praznikih delali, bolje plačati. Če se urna postavka poveča za dvainpolkrat, obstoječi delavci pa bodo delali 58 odstotkov dosedanjih nedeljskih ur, bo strošek za delodajalca – takole čez prst – kljub vsemu skoraj za polovico večji, kot je bil dozdaj. Bodo pa v povprečju na ravni dejavnosti zaradi zaprtja dela trgovin nekaj nižji drugi trgovski stroški.
Alternativa je (popravljeni) Čušev predlog
Ne oziraje se na sporazum pa bo postopek nadaljeval tudi poslanec Andrej Čuš, češ da socialni partnerji ne rešujejo glavnih problemov v trgovini (razporeditve in trajanja delovnega časa, evidence, nadur, plačila, nadurnega dela, odmora med delom, dnevnega in tedenskega počitka itn.).
Tema o nedeljskem obratovanju trgovine je dovolj preprosta, populistična in vroča, iz nje je mogoče skovati precej političnega kapitala. Tega se nepovezani poslanec dobro zaveda. Hvali se, da je za novelo zakona o trgovini zbral že 14.000 podpisov podpore. Z novelo predlaga, da bi bile trgovine lahko odprte največ šest nedelj ali praznikov v letu. Izjema bi bile trgovine z do 200 kvadratnimi metri prodajne površine, v katerih delajo samostojni podjetniki in njihovi člani, enako majhne trgovine v turističnih krajih, starih mestnih jedrih, zdraviliščih, na železniških in avtobusnih postajah, na letališčih itn. ter bencinski servisi ob avtocestah in hitrih cestah. Predlagatelj vnaprej dopušča možnost, da se predlog v parlamentu ustrezno dopolni
Če bodo sporazum potrdili tudi odbori delodajalskih in sindikalnih organizacij, ga bodo poslali tretjemu socialnemu partnerju, vladi. Glede na to, da bo Andrej Čuš vztrajal pri vložitvi novele zakona o trgovini, lahko vlada na podlagi socialnega pakta zakonu odreče soglasje. Druga, za socialne partnerje slabša opcija pa je, da zakonska procedura kljub vsemu steče, gospodarski minister pa rešitve iz sporazuma prelije v zakonska dopolnila.
