Manj gospodarskih kaznivih dejanj

Ljubljana – Policija je letos v pol leta obravnavala dobro tretjino manj kaznivih dejanj gospodarskega kriminala kot v prvi polovici lanskega leta. Med vsemi kategorijami gospodarskih kaznivih dejanj sta navzgor izstopali le zloraba zaupanja in zloraba uradnega položaja.

Čeprav Policija še ni objavila celotnega polletnega poročila, so nam z Generalne policijske uprave na našo prošnjo poslali podatke o gospodarski kriminaliteti v prvem polletju letos.

Že bežen pogled na statistiko pokaže, da je večina kategorij gospodarskih kaznivih dejanj letos v upadu v primerjavi z lani. Policisti so v šestih mesecih obravnavali skupno 4356 gospodarskih kaznivih dejanj, to je 36 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju lani. Ocenjena škoda zaradi obravnavanih kaznivih dejanj je upadla za skoraj desetino, na slabih 209 milijonov evrov. Za orientacijo, to je dobrih 50 milijonov evrov več, kot so včeraj na ljubljanski borzi stale vse delnice velenjskega Gorenja skupaj.

V primerjavi z lanskim prvim polletjem je najbolj upadlo število poneverb in neupravičene porabe tujega premoženja (za 51,5 odstotka), je pa škoda zaradi poneverb poskočila za 80 odstotkov. Za več kot polovico je upadlo tudi število ponareditev ali uničenj poslovnih listin (–55,7 odstotka), za kar 69,7 odstotka pa število kršitev temeljnih pravic. Seveda to ne pomeni, da je bilo omenjenih kaznivih dejanj manj, ampak le, da jih je policija manj obravnavala.

Med vsemi kategorijami kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete je največ škode povzročila zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Število teh primerov je poskočilo za 27 odstotkov, na 269, škoda je presegla 79 milijonov evrov. Največji poskok v številu obravnavanih gospodarskih kaznivih dejanj so zaznali pri zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic, teh je bilo letos 77 odstotkov več kot lani.

Nad gospodarski kriminal za več zaupanja v tožilstvo

Za komentar več kot 27-odstotne rasti števila kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in 77-odstotne rasti števila zlorab uradnega položaja smo prosili strokovnjakinjo za gospodarsko forenziko Janjo Skamlič, ki vodi oddelek za preiskovanje prevar in reševanje sporov v slovenski pisarni družbe EY. »Opaziti je aktiven pristop k preiskovanju gospodarskega kriminala, zlasti po zaslugi tožilstva, ki se ukvarja predvsem z zelo veliko primeri, ki so splavali na površje po gospodarski krizi. Kazniva dejanja zlorabe položaja so vsekakor v ospredju njihove pozornosti. Menim, da to tudi krepi zaupanje v tožilstvo in sodstvo na področju pregona gospodarskega kriminala, kar je dobro tudi za poslovno okolje v Sloveniji,« pravi Skamličeva, ki tudi sama s svojo ekipo po naročilu podjetij odkriva in preiskuje prav tovrstna kazniva dejanja.

Pranje denarja? Statistika ga komaj zazna

Slovenija ima težave z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja. To je nazadnje pokazalo junijsko odkritje, da je v letih 2009 in 2010 prek NLB ena od iranskih bank pod embargom oprala približno milijardo dolarjev. Tudi avgustovsko poročilo strokovnega odbora Sveta Evrope, ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma (Moneyval), je bilo kritično do Slovenije na tem področju. Čeprav se je število preiskav pranja denarja od leta 2010 povečalo, še vedno ni sorazmerno s številom preiskav in obsodb za kazniva dejanja davčne utaje, goljufije in druga gospodarska kazniva dejanja. Po njihovem je nezadostna tudi kriminalizacija financiranja terorizma.

Največ pranja denarja je po mnenju strokovnjakov omenjenega odbora povezanega z zlorabo položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, davčnimi utajami, poslovnimi goljufijami in zlorabami uradnega položaja, zunaj gospodarstva pa s prepovedanimi drogami.

Poročilo navaja tudi, da banke v Sloveniji dobro razumejo glavna tveganja pri pranju denarja, ukrepi za njihovo preprečevanje pa da so večinoma primerni. Kljub temu gre prav skozi banke največji delež finančnih storitev v Sloveniji, zato so te najbolj ranljive za pranje denarja, ugotavlja poročilo. Polletna statistika Policije kaže, da so obravnavali 28 primerov pranja denarja, to je 14 manj kot v prvem polletju lani.

Delajo dovolj, znajo premalo

Omenjeno poročilo izpostavlja tudi nezadostno strokovno znanje sodnikov in tožilcev na področju »finančne forenzike«.

Ob teh kritikah je Skamličeva spomnila, da dopolnjena zakonodaja, ki velja od lani, uradu za preprečevanje pranja denarja daje dodatna pooblastila, ki bodo v prihodnje ob ustreznem delu preprečila nove podobne kritike na račun države. »Zakonodajo imamo zelo dobro, nadzor na področju pranja denarja se je dogajal ves čas, tudi pred dopolnjenim zakonom. Ali je bil učinkovit? Verjetno v preteklosti ne najbolj. Za organiziran kriminal je potrebno tudi organizirano preiskovanje, sodelovanje vseh institucij in različnih strokovnjakov,« dodaja sogovornica.