Manj vpogledov v tožilske spise

Ljubljana – Po uradnem razkritju ovadb zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića so se na vrhovnem državnem tožilstvu odločili, da bo presoja o tem, kdaj lahko tožilci javnosti posredujejo kazenske ovadbe v rokah »nosilcev višjih funkcij. Pooblastilo za odločanje, torej za sprejem dokončne odločitve v primerih dostopa do informacij javnega značaja, bomo ločili od pooblastil za samo vodenje postopkov. S prenosom pooblastila za odločanje na manjše število oseb in višjo raven bo zagotovljena enotna praksa in s tem tudi enotna uporaba zakona na tožilstvu.« To je osrednje sporočilo generalnega državnega tožilca Draga Škete po tem, ko je bila objavljena vsebina kazenskih ovadb v postopkih zoper ljubljanskega župana, ki jih vodi tožilka specializiranega oddelka Blanka Žgajnar.

Šketovo sporočilo pomeni, da v vseh prihodnjih primerih ne bo posamezen tožilec tisti, ki bo lahko, sklicujoč se na zakon o dostopu do informacij javnega značaja, samostojno odločil, ali je kazenska ovadba dostopna javnosti. Hkrati je prvi človek tožilstva pojasnil, da odločanje o zahtevah za dostop do teh informacij na državnem tožilstvu opravljajo uradne osebe in da tožilci podajo zgolj mnenje, kadar so za to zaprošeni.

To v konkretnem primeru pomeni, da je objavo kazenskih ovadb v postopkih zoper Jankovića dovolil Aleksander Lenard, višji pravosodni svetnik, kot uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja. Žgajnarjeva pa temu očitno v mnenju, ki ga je spisala, ni nasprotovala.

Toda na tožilstvu se, tako Šketa, zavzemajo za restriktivno prakso, ko gre za presojo pravice za dostop do informacij javnega značaja. Tudi zato bodo preverili, kako so postopali v vseh dosedanjih primerih, ko je nekdo zahteval dostop do dokumentov iz tožilskih spisov. Prepričani so namreč, da dostop do takšnih informacij ne sme imeti prednosti pred interesi (pred)kazenskih postopkov.