Manj zakramentov, več cerkvenih šol in vrtcev

Ljubljana – Januarja 2017 je bilo v Sloveniji 2.065.895 prebivalcev, od tega po podatkih Katoliške cerkve 1.523.113 katoličanov, kar je 73,78 odstotka prebivalstva. Leto pred tem je bil ta delež 74,36 odstotka. Cerkev šteje za katoličane vse, ki so krščeni.

Podatke za letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2017, ki vključujejo desetletje 2006–2016, je zbralo in uredilo tajništvo Slovenske škofovske konference.

Manj krstov in cerkvenih porok

Število katoličanov v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 70.712. Zmanjševanje števila krstov in s tem tudi pripadnikov Katoliške cerkve je značilno za vso Evropo.

Največji odstotek katoličanov je v Ameriki (63,7 odstotka prebivalstva), sledijo Evropa (39,9 odstotka), Oceanija (26,4 odstotka), Afrika (19,4 odstotka) in Azija (3,2 odstotka). Odstotek katoličanov se je v minulem letu zmanjšal za 0,05 odstotka, kar pomeni 17,72 odstotka svetovnega prebivalstva.

Enak trend kot pri krstih je opazen tudi pri cerkvenih porokah oziroma vseh zakramentih. Zmanjševanje verske prakse in prejemanja zakramentov cerkev povezuje z demografskimi in družbenimi spremembami. Generacije otrok se manjšajo, ljudje so dolgo v službah, prekariat in nestalne zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje in rojstvo otrok. Proces sekularizacije v Evropi in Sloveniji zmanjšuje vlogo in pomembnost verskih skupnosti ter njihovo privlačnost, še posebno med mladimi.

Število krstov, prvih obhajil in cerkvenih porok se zmanjšuje tudi v drugih evropskih državah, medtem ko je v Aziji, Afriki in Južni Ameriki prav nasprotno. V Sloveniji se povečuje število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze.

Vzgoja in izobraževanje

Cerkev v Sloveniji je v zadnjem desetletju vse bolj navzoča v vzgoji in izobraževanju. V vse stopnje katoliških šol in zavodov je vpisanih 3889 mladih, kar je skoraj 20 odstotkov več kot leta 2006.

V Cerkvi delujejo: Katoliški inštitut kot visokošolski zavod, ki od države ne prejema sredstev in se financira samo z donacijami; Fakulteta za poslovne vede, ki deluje v okviru Katoliškega inštituta in se financira z donacijami in šolninami; Teološka fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani; deset študentskih domov z možnostjo uveljavljanja subvencije, ki pa je nižja kakor za državne domove; štirje dijaški domovi z delno subvencijo države kakor za zasebnike; štiri katoliške gimnazije, od katerih tri stoodstotno financira država, eno pa 85-odstotno; dve katoliški osnovni šoli, ki ju 85-odstotno financira država; dvajset vrtcev, tisti s koncesijo so financirani z javnim denarjem enako kot javni vrtci; deset glasbenih šol.

Te so financirane različno, na primer za glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava prispeva ministrstvo za izobraževanje 85 odstotkov za plače, Mestna občina Ljubljana pa 85 odstotkov za poplačilo stroškov, s šolninami pokrijejo 15 odstotkov za plače ter tekoče stroške storitev in materiala. Dejanski deleži v celotnem financiranju so naslednji: ministrstvo pokrije 65 odstotkov dejanskih stroškov, MOL pet odstotkov in starši 30 odstotkov.

Dve katoliški osnovni šoli obiskuje 0,3 odstotka vseh šolajočih se otrok, katoliške gimnazije pa 2,1 odstotka mlade populacije v posamezni generaciji. Leta 2016 je bilo v katoliške vzgojne in izobraževalne ustanove vpisanih 3889 oseb.

Skupno število škofijskih in redovnih duhovnikov se je v letih 2006–2016 zmanjšalo za 86. V tem obdobju je bilo posvečenih 132 duhovnikov, umrlo jih je 177. V letih zadnjem desetletju je 18 duhovnikov zapustilo kleriški stan.

Katoliška cerkev v Sloveniji je razdeljena na šest škofij, ki so združene v dve metropoliji – ljubljansko in mariborsko.

Redovniki in redovnice

V Sloveniji deluje 12 moških in 17 ženskih redovnih skupnosti ter šest svetnih ustanov oziroma novih oblik Bogu posvečenega življenja. Najštevilnejša redovna skupnost so usmiljenke z 90 članicami, sledijo don Boskovi salezijanci z 79 člani, šolske sestre s 76 članicami, frančiškani z 68 člani. Število redovnic in redovnikov se je v obdobju 2004–2016 zmanjšalo za 22 odstotkov.

Število članov se je zmanjšalo v večini redovnih skupnosti. Kar zadeva redovni podmladek je bilo prelomno leto 2009. Do takrat se je število mladih redovnic in redovnikov nenehno povečevalo, nato je sledil padec, ki traja še danes.

Slovenske redovne skupnosti izgubljajo svoje člane, zaposlujejo pa laike. Število zaposlenih zunanjih sodelavcev laikov se je v samostanih povečalo za kar 116 odstotkov.

Število redovnic in redovnikov, ki imajo zaposlitev v službah za nedoločen čas, se je znižalo za 14,29 odstotka, prav tako število tistih, ki imajo honorarno zaposlitev. S tem je povezano tudi vprašanje gmotnega položaja redovnih družin, saj nove zunanje zaposlitve pomenijo višje izdatke, manj zaposlitev članov reda pa niža prihodke samostana.

V obdobju 2004–2016 je slovenske redove zapustilo 390 članov (323 je pokojnih, 67 jih je iz reda izstopilo). Največ izstopov je bilo pri frančiškanih, sledijo kartuzijani, jezuiti in salezijanci.

Največje zmanjšanje števila članstva redovnih skupnosti je pri redovnicah. Leta 2015 je število redovnic v Sloveniji prvič padlo pod 500. Od leta 1974 do leta 2016 se je njihovo število za polovico zmanjšalo.

Z zmanjševanjem števila redovnic in redovnikov se zmanjšuje tudi število samostanov, ki jih potrebujejo za bivanje in svoje delovanje.

V obdobju 2004–2016 se je število stavb v lasti slovenskih redovnih družin zmanjšalo s 118 na 99, vendar se je v istem obdobju povečalo število vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jih imajo v lasti ali jih upravljajo, z devet na 13. Prav tako se je povečalo število drugih ustanov, na primer domov za ostarele, ne le tistih, ki jih imajo redovi, ampak Katoliška cerkev nasploh.