Manjša dinamika v Evropi hladi slovensko konjunkturo
Tako Nemčija kot celotno območje z evrom naj bi prihodnje leto spet rasla hitreje.
Odpri galerijo
Glavni motor slovenske rasti naj bi bilo domače povpraševanje. FOTO: Roman Šipić/Delo
Bruselj – »Ohladitev po nedavnem obdobju hitre rasti« je evropska komisija naslovila spomladanske gospodarske napovedi za Slovenijo.
Tako naj bi se rast po lanskih 4,5 odstotka letos in prihodnje leto nekoliko znižala. Bruseljski analitiki napovedujejo padec na 3,1 in 2,8 odstotka. Prav tako so napovedovali februarja in v obeh primerih za 0,2 odstotne točke manj kot lani jeseni.
V območju z evrom bodo letos imele višjo rast le Irska, Malta in Slovaška.
Po oceni Bruslja bodo vzroki za nižjo slovensko rast predvsem v zunanjem okolju. Na glavnih izvoznih trgih bo manj industrijskih naročil. Glavni motor rasti bo domače povpraševanje, tudi rast naložb naj bi ostala trdna. Sicer bo nižja kot v zadnjih dveh letih, a še vedno nad sedmimi odstotki. Višja zaposlenost in plače bodo spodbujale zasebno potrošnjo.
Zaradi rasti cen nepremičnin in omejene ponudbe na trgu v Bruslju pričakujejo več stanovanjske gradnje. Napovedujejo tudi več črpanja iz evropskih skladov. Tveganja za rast so predvsem zunanje narave; okrepilo pa bi jo lahko prelivanje privarčevanega denarja v potrošnjo.
V takšnih okoliščinah naj bi se stopnja brezposelnosti prihodnje leto znižala na 4,6 odstotka, plače pa bi se letos in prihodnje leto zvišale za 4,8 in 3,7 odstotka.
Pozitivna gospodarska gibanja bodo vplivala na javne finance – tudi letos naj bi imeli presežek v višini 0,7 odstotka BDP. Po letošnjem ponovnem poslabšanju naj bi se strukturni primanjkljaj – v njem ni upoštevan gospodarski cikel – znižal.
Celotnemu območju z evrom napovedujejo za letos in prihodnje leto rast v višini 1,2 in 1,5 odstotka. To je za 0,1 odstotne točke manj od zimske napovedi. Lani je sicer rast znašala 1,9 odstotka. Glavni razlog za znižanje so ohlajanje svetovnega gospodarstva in trgovinski spori.
Ena od večjih tveganj je kaotični brexit.
Evropsko gospodarstvo bo predvidoma podpirala predvsem domača dinamika. V Nemčiji bo letošnji šibki rasti v višini 0,5 odstotka prihodnje leto sledilo razmeroma visokih 1,5 odstotka.
Razlog za znižanje letošnje rasti v Nemčiji - prej so napovedovali rast v višini 1,1 odstotka - so predvsem protekcionizem v glavnih partnericah na čelu z ZDA. Težave imajo v proizvodnji avtomobilov, tudi vzdušje za zasebne naložbe se slabša.
Rast bodo sicer imele vse članice, a najnižja bo v Italiji letos 0,1 in prihodnje leto 0,7 odstotka. Rim bo povzroča tudi velike težave s svojimi javnimi financami. Kljub že tako visoki zadolženosti naj bi bil italijanski javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto s 3,5 odstotka BDP spet nad triodstotno maastrichtsko mejo.
»Evropsko gospodarstvo je trdoživo kljub manj ugodnemu zunanjemu okolju, vključno s trgovinskimi napetostmi,« je ocenil podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis.
Tako naj bi se rast po lanskih 4,5 odstotka letos in prihodnje leto nekoliko znižala. Bruseljski analitiki napovedujejo padec na 3,1 in 2,8 odstotka. Prav tako so napovedovali februarja in v obeh primerih za 0,2 odstotne točke manj kot lani jeseni.
V območju z evrom bodo letos imele višjo rast le Irska, Malta in Slovaška.
Po oceni Bruslja bodo vzroki za nižjo slovensko rast predvsem v zunanjem okolju. Na glavnih izvoznih trgih bo manj industrijskih naročil. Glavni motor rasti bo domače povpraševanje, tudi rast naložb naj bi ostala trdna. Sicer bo nižja kot v zadnjih dveh letih, a še vedno nad sedmimi odstotki. Višja zaposlenost in plače bodo spodbujale zasebno potrošnjo.
Brezposelnost pod petimi odstotki
Zaradi rasti cen nepremičnin in omejene ponudbe na trgu v Bruslju pričakujejo več stanovanjske gradnje. Napovedujejo tudi več črpanja iz evropskih skladov. Tveganja za rast so predvsem zunanje narave; okrepilo pa bi jo lahko prelivanje privarčevanega denarja v potrošnjo.
V takšnih okoliščinah naj bi se stopnja brezposelnosti prihodnje leto znižala na 4,6 odstotka, plače pa bi se letos in prihodnje leto zvišale za 4,8 in 3,7 odstotka.
Pozitivna gospodarska gibanja bodo vplivala na javne finance – tudi letos naj bi imeli presežek v višini 0,7 odstotka BDP. Po letošnjem ponovnem poslabšanju naj bi se strukturni primanjkljaj – v njem ni upoštevan gospodarski cikel – znižal.
Nemčiji bo spet šlo bolje
Celotnemu območju z evrom napovedujejo za letos in prihodnje leto rast v višini 1,2 in 1,5 odstotka. To je za 0,1 odstotne točke manj od zimske napovedi. Lani je sicer rast znašala 1,9 odstotka. Glavni razlog za znižanje so ohlajanje svetovnega gospodarstva in trgovinski spori.
Ena od večjih tveganj je kaotični brexit.
Evropsko gospodarstvo bo predvidoma podpirala predvsem domača dinamika. V Nemčiji bo letošnji šibki rasti v višini 0,5 odstotka prihodnje leto sledilo razmeroma visokih 1,5 odstotka.
Razlog za znižanje letošnje rasti v Nemčiji - prej so napovedovali rast v višini 1,1 odstotka - so predvsem protekcionizem v glavnih partnericah na čelu z ZDA. Težave imajo v proizvodnji avtomobilov, tudi vzdušje za zasebne naložbe se slabša.
Rast bodo sicer imele vse članice, a najnižja bo v Italiji letos 0,1 in prihodnje leto 0,7 odstotka. Rim bo povzroča tudi velike težave s svojimi javnimi financami. Kljub že tako visoki zadolženosti naj bi bil italijanski javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto s 3,5 odstotka BDP spet nad triodstotno maastrichtsko mejo.
»Evropsko gospodarstvo je trdoživo kljub manj ugodnemu zunanjemu okolju, vključno s trgovinskimi napetostmi,« je ocenil podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis.
