Marca manj prehodov, več jih bo spet v toplejših mesecih
Usklajevanje držav na južni balkanski poti. MNZ še proučuje sodbo upravnega sodišča, da je pristojno za odločanje o Shamiehovi prošnji.
![Fotografija: Begunci iz begunskega centra vstopajo na prvi jutranji vlak proti Srbiji. Gevgelija, Makedonija 28.avgusta 2015..[begunci,družine,vlaki,ženske,begunski centri]](/media/images/20200909/79764.2e16d0ba.fill-800x450.jpg)
Odpri galerijo
Begunci iz begunskega centra vstopajo na prvi jutranji vlak proti Srbiji. Gevgelija, Makedonija 28.avgusta 2015..[begunci,družine,vlaki,ženske,begunski centri]
Ljubljana – Južna zahodna balkanska pot je v zadnjih mesecih postala pogosta izbira prebežnikov na poti v zahodno in severno Evropo. Marca so policisti prestregli manj ljudi pri ilegalnem prehodu meje kot v preteklih dveh mesecih, a kljub temu več kot še enkrat več kot lani.
Do 31. marca so policisti pri nezakonitem vstopu v Slovenijo obravnavali 612 ljudi, v istem obdobju lani 202, kar je za 203 odstotke več. V zadnjem času je opazno povečanje deleža državljanov Alžirije, Pakistana in Maroka. Tudi lani je, pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve (MNZ), njihovo število vse leto iz meseca v mesec nihalo. O podobni statistiki nezakonitih vstopov v državo poročajo tudi iz Hrvaške. Prav južna zahodna balkanska pot je najbrž ena osrednjih tem sestankov državnega sekretarja na MNZ Boštjana Šefica s kolegoma iz Hrvaške in Srbije. Včeraj se je v Zagrebu srečal z državnim sekretarjem na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve Robertom Kopalom, danes pa se bo v Beogradu sešel še s srbskim kolegom Miroslavom Miličkovićem.
Na očitno povečanje klasičnih ilegalnih migracij je pred dnevi opozorila tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ki pričakuje, da jih bo v toplejših mesecih več. Zagotovila je, da je policija pripravljena, načrti dodelani, a predvideva, da bodo migracije tokrat prizadele vso državo, čeprav ne pričakuje, da bodo tako obsežne, kot so bile pred dvema letoma. Poudarila je nujnost rednega obveščanja in sodelovanja med vsemi pristojnimi institucijami v vseh državah na poti ter zagotavljanje ustrezne pomoči državam v regiji za obvladovanje migracij.
Večina ljudi, ki jih obravnava policija, izrazi namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, zato jih ne vračajo na Hrvaško. Slovenijo praviloma tudi zapustijo.
Sodbo še proučujejo
Vse kaže, da bodo na ministrstvu za notranje zadeve vendarle morali vsebinsko obravnavati prošnjo za azil Sirca Ahmada Shamieha, saj je upravno sodišče razsodilo, da je polletni rok, ki je določen v dublinski uredbi, za odločanje o njegovi prošnji za mednarodno zaščito potekel 23. februarja. Ker ga Slovenija v tem času ni predala Hrvaški, kjer je vstopil v EU, je odgovornost odločanja prešla nanjo. Nevladna Delovna skupina za azil odločitev sodišča razume kot dodaten dokaz, da je treba delovanje ministrstva temeljiteje nadzirati. Na MNZ so potrdili, da so v petek prejeli sodbo upravnega sodišča, ki jo natančno proučujejo. »Poudarjamo, da v primeru A. S. trenutno potekajo trije različni postopki pred vrhovnim sodiščem,« so še sporočili in hkrati zavrnili očitke delovne skupine za azil. Zagotavljajo, da zaposleni na MNZ v postopkih za mednarodno zaščito spoštujejo veljavno zakonodajo ter pri svojem delu izpolnjujejo načelom strokovnega in vestnega opravljanja svojih nalog, pri tem pa delujejo neodvisno od dnevne politike oziroma želja različnih interesnih skupin. Poudarjajo pa, da je trajanje določenega postopka odvisno od pravnih sredstev, ki jih prosilec vlaga pred pristojnimi sodišči.
Do 31. marca so policisti pri nezakonitem vstopu v Slovenijo obravnavali 612 ljudi, v istem obdobju lani 202, kar je za 203 odstotke več. V zadnjem času je opazno povečanje deleža državljanov Alžirije, Pakistana in Maroka. Tudi lani je, pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve (MNZ), njihovo število vse leto iz meseca v mesec nihalo. O podobni statistiki nezakonitih vstopov v državo poročajo tudi iz Hrvaške. Prav južna zahodna balkanska pot je najbrž ena osrednjih tem sestankov državnega sekretarja na MNZ Boštjana Šefica s kolegoma iz Hrvaške in Srbije. Včeraj se je v Zagrebu srečal z državnim sekretarjem na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve Robertom Kopalom, danes pa se bo v Beogradu sešel še s srbskim kolegom Miroslavom Miličkovićem.
Infografika Delo
Na očitno povečanje klasičnih ilegalnih migracij je pred dnevi opozorila tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ki pričakuje, da jih bo v toplejših mesecih več. Zagotovila je, da je policija pripravljena, načrti dodelani, a predvideva, da bodo migracije tokrat prizadele vso državo, čeprav ne pričakuje, da bodo tako obsežne, kot so bile pred dvema letoma. Poudarila je nujnost rednega obveščanja in sodelovanja med vsemi pristojnimi institucijami v vseh državah na poti ter zagotavljanje ustrezne pomoči državam v regiji za obvladovanje migracij.
Večina ljudi, ki jih obravnava policija, izrazi namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, zato jih ne vračajo na Hrvaško. Slovenijo praviloma tudi zapustijo.
Infografika Delo
Sodbo še proučujejo
Vse kaže, da bodo na ministrstvu za notranje zadeve vendarle morali vsebinsko obravnavati prošnjo za azil Sirca Ahmada Shamieha, saj je upravno sodišče razsodilo, da je polletni rok, ki je določen v dublinski uredbi, za odločanje o njegovi prošnji za mednarodno zaščito potekel 23. februarja. Ker ga Slovenija v tem času ni predala Hrvaški, kjer je vstopil v EU, je odgovornost odločanja prešla nanjo. Nevladna Delovna skupina za azil odločitev sodišča razume kot dodaten dokaz, da je treba delovanje ministrstva temeljiteje nadzirati. Na MNZ so potrdili, da so v petek prejeli sodbo upravnega sodišča, ki jo natančno proučujejo. »Poudarjamo, da v primeru A. S. trenutno potekajo trije različni postopki pred vrhovnim sodiščem,« so še sporočili in hkrati zavrnili očitke delovne skupine za azil. Zagotavljajo, da zaposleni na MNZ v postopkih za mednarodno zaščito spoštujejo veljavno zakonodajo ter pri svojem delu izpolnjujejo načelom strokovnega in vestnega opravljanja svojih nalog, pri tem pa delujejo neodvisno od dnevne politike oziroma želja različnih interesnih skupin. Poudarjajo pa, da je trajanje določenega postopka odvisno od pravnih sredstev, ki jih prosilec vlaga pred pristojnimi sodišči.
