Marginalec z naslovnice, ki hodi po robu

Postroj »1. Maistrovega bataljona Štajerske varde« pri Apačah prejšnji konec tedna je samo nadaljevanje Šiškove hoje po robu.
Fotografija: Andrej Šiško se v četrtek ni prvič znašel za rešetkami. FOTO: AP
Odpri galerijo
Andrej Šiško se v četrtek ni prvič znašel za rešetkami. FOTO: AP

Če sodimo po dosedanjem delovanju Andreja Šiška, se mož najbrž upravičeno počuti odrinjenega na stran. Že kot najstnik je, kakor piše v svoji biografiji predsednika nacionalistične Zveze domoljubnih društev Hervardi, organiziral več ilegalnih domoljubnih in protikomunističnih skupin, zaradi pokončne slovenske drže pa je med služenjem vojaškega roka v jugoslovanski armiji menda za mesec dni pristal celo v vojaškem zaporu.

Nič nenavadnega, da je pred osamosvojitvijo s somišljeniki ustanovil nekakšno paravojaško Slovensko Gardo in se z njo menda uspešno bojeval proti sovragu z jugovzhoda v osamosvojitveni vojni. Morda v izogib nesporazumom s teritorialci se je pridružil Teritorialni obrambi. Po njegovem so ga imenovali za »poveljnika Specialnega voda 711. odreda TO«.

Njegova vojaška pot se je sicer končala precej klavrno. Kot je zapisal v prej omenjeni biografiji: »Pripadniki Slovenske Garde in med njimi tudi Andrej [Šiško] kar verjeti niso mogli, ko so jim nadrejeni sporočili, da je konec vojne in da velja premirje. Dan po vrnitvi v Maribor so se sestali pri gostilni Mom v Radvanju, danes gostilna Pod kostanji. Tam so proslavili vrnitev vsega voda brez izgub z bojišča in nazdravili uspešno izvedenim bojnim nalogam. Ko so gostilno zaprli, so hoteli še v diskoteko v bližnji Radizel. Šiš [Andrej Šiško] je vozil prvi avto v koloni. Žal ni vedel, da je cesta med Hočami in Slivnico zaprta z barikado iz dveh tovornih vozil. Soborec iz drugega avtomobila pa je vedel, da je cesta zaprta in je zato z lučmi signaliziral Andreju, ki je pogledal v vzvratno ogledalo in zato še kasneje opazil temno gmoto pred seboj. Avtomobil je treščil v kamion 'hruško' in štirje iz avtomobila, med njimi Andrej ter njegov brat, so se znašli v Mariborski bolnišnici. Tako se je končala proslava zmage v vojni za Slovenijo. Boleče...«

Gotovo boleče. Še bolj boleče pa je bilo, da mu je bila država bolj mačeha kot hvaležna mati.

Šiško je namreč vedno ostal na margini. Deloval je med nogometnimi navijači (Violami), v marginalnih nacionalističnih združenjih (Hervardi), v marginalnih političnih strankah. Občasno se je prebil v medije. Na primer takrat, ko je iz zapora – v katerega so ga uspeli spraviti šele sedemnajst let po poskusu umora iz leta 1992 – zaradi groženj, da bo s takrat njegovo Stranko slovenskega naroda zbiral podpise za referendum o vstopu Hrvaške v Nato, šel naravnost na sestanek s takratnim premierom Borutom Pahorjem.

Ali pa lani, ko je zbral dovolj podpisov za kandidaturo na volitvah predsednika republike. Na njih si ga je za predsednika zaželelo 16.636 volivcev in se je z 2,2 odstotka glasov uvrstil na peto mesto med devetimi kandidati.
Marginalna je tudi stranka, ki jo vodi zdaj, Zedinjena Slovenija. Na letošnjih državnozborskih volitvah je zbrala dobrega pol odstotka glasov in tako Šiško ni vnovčil relativnega uspeha za političnega marginalca s predsedniških volitev. Se pravi, da stranka ni dobila odstotka glasov, kar bi pomenilo državno financiranje.



Postroj »1. Maistrovega bataljona Štajerske varde« pri Apačah prejšnji konec tedna je samo nadaljevanje Šiškove hoje po robu. Politike in zakonov. Ter robu razlike med resnim delovanjem in farso. Zamaskiranci s sekirami in koli – za tako imenovano orožje, ki ga držijo nekateri, bi, ker sem se pred leti sedem mesecev tako rekoč vsak dan družil s kalašnikovko, rekel, da so replike za igranje airsofta, se pravi za igranje Indijancev in kavbojcev za odrasle in najljubše prostočasne Šiškove dejavnosti – nekatere spravljajo v grozo in druge v smeh. Na pogled ne preveč natrenirani možaki, obuti in razen enotne kratke majice oblečeni vsak po svoje, pa so gotovo zbudili več krohota kot srha.

Dejstvo je, da je mož z rdečo kapo izvedel izjemen stunt. Angleški izraz, za katerega nimamo ustrezne slovenske besede, pomeni marsikaj. Tudi promocijsko potezo. Njegova aretacija v četrtek, ko so ga kriminalisti z gumijastimi rokavicami (?!) v natikačih gnali v pripor, je reklama brez primere. Ni čudno, da se je Šiško na široko režal.

Reklama za kaj? Lokalne volitve so čez dobra dva meseca. V Mariboru bodo gotovo pestre.

Komentarji: