Mariborske kulturnike skrbijo proračunski rezi

Maribor - Vodje mariborskih kulturnih ustanov svarijo župana Andreja Fištravca pred pogubnimi posledicami drastičnega zmanjšanja sredstev za kulturo. Izvedeli so, da bi lahko proračun za prihodnji leti, ki se intenzivno pripravlja, njihove vsote prepolovil.

»To bi bila katastrofa in tako rekoč izbris mariborske kulture.« Tako komentira neuradne informacije, da naj bi mestna občina v proračunih za leto 2015 in 2016 za polovico zmanjšala sredstva za kulturo, direktor SNG Maribor Danilo Rošker. Podobni so tudi odzivi drugih direktorjev mariborskih kulturnih institucij, ki so na občino in župana naslovili poziv, vendar za zdaj odgovora niso dočakali.

Borštnikovo srečanje pod vprašajem

Po Roškerjevih besedah takšno drastično zmanjševanje sicer ne bi prizadelo programov drame, opere in baleta, ki se financirajo iz državnega proračuna, pred zlomom pa bi se znašel festival Borštnikovo srečanje. Mesto in država ga namreč financirata vsak v polovičnem znesku. Če bi eden od partnerjev vsoto prepolovil, bi to gotovo pomenilo polovico manj denarja tudi od države.

V še precej slabšem položaju so ustanove, pri katerih je pokrivanje stroškov delovanja med državo in mestom razdeljeno po ključu 80 : 20. Direktorica Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga opozarja na obljube mestnih veljakov, da bodo po izvedbi projekta Evropske prestolnice kulture za kulturo namenjali tretjino več denarja, zdaj pa se ta postavka iz leta v leto zmanjšuje. Od občine galerija dobi okoli 90 tisoč evrov na leto, poleg negativnega učinka pri izpeljavi programov pa bi tako drastičen finančni rez pomenil tudi nadaljnji eksodus ustvarjalnih ljudi, ki jih je že zdaj težko zadržati.

Direktorica Muzeja narodne osvoboditve dr. Aleksandra Berberih Slana je poudarila, da so si komaj oddahnili od groženj intervencijskega zakona o kulturi, po katerem bi morali zaradi tega, ker je zaposlenih manj kot petnajst ljudi, tako rekoč zapreti vrata, danes pa so v zraku napovedi o skrajnem varčevanju. Ministrstvo za kulturo s svojim vložkom pokriva predvsem plače zaposlenih ter druge stroške delovanja muzeja, ob lastnih prihodkih pa je priprava razstav odvisna zgolj od prispevkov občine. »Muzej ni sam sebi namen, naša naloga je pripravljati razstave, in čeprav se je obisk v zadnjem obdobju zelo povečal, bomo brez mestnih sredstev blokirani,« je dejala Slana.

Hendikep zlasti za nevladne organizacije

Negotova prihodnost pa čaka tiste institucije, ki so povsem odvisne od mestnega denarja, in še zlasti vse zavode in društva, ki sodijo med nevladne organizacije. Direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina takšne namere mestne uprave ocenjuje kot pokop kulture, direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak pa opozarja, da bi sprejetje takšnega proračuna pomenilo tudi poseganje v samo knjižničarsko strukturo, vključno s številom zaposlenih. Turjakova upa, da sredstva ne bodo prepolovljena, sicer pa so že črno na belem dobili od župana Fištravca potrdilo, da bo Maribor letos za nakup knjig prispeval sto tisoč evrov, kar je denimo za dobro polovico manj, kot je bilo zagotovljenega denarja pred tremi leti.

Z občine kulturnikom odgovarjajo, da je za preplah prezgodaj, saj je priprava proračuna šele v začetni fazi. Do župana dokument menda sploh še ni prišel, prav tako ne do mestnih svetnikov; prva obravnava bo decembra. »Proračun je politični dokument in o njem se politiki še sploh niso začeli pogajati,« smo izvedeli od sogovornika na občini. Uradno so sicer z MOM poslali le suhoparno sporočilo, da se zavedajo pomena kulture v mestu. »Občinsko vodstvo ima pri pripravi proračuna, o kateri se trenutno razpravlja s posameznimi uradi, v mislih predvsem premišljeno in dolgoročno stabilno usmerjanje javnega denarja ob upoštevanju zakonskih obveznosti, ki jih kot mestna občina moramo financirati, to so vrtci, osnovne šole ...«

Vodje mariborskih kulturnih zavodov in samostojni kulturni ustvarjalci od občine »v najkrajšem času« pričakujejo »jasen odgovor in posledični razgovor ter tudi logičen dogovor o umiku napovedane namere«, saj menijo, da bi tak »fatalni ukrep pomenil popolno razgradnjo sistema, izničenje vseh dosežkov javnih zavodov in nevladnih ustvarjalcev in samostojnih kulturnih ustvarjalcev s področja kulture v našem mestu ter nevarno poglobitev že obstoječega neskladja pri postopkih presoje in financiranja z državnim nivojem«.

Proračun prvič pod novo taktirko

Proračuna za prihodnji dve leti na MOM prvič pripravljajo pod vodstvom novega direktorja občinske uprave, Ljubljančana Damjana Laha, ki ga je po zmagi za nov mandat postavil župan Fištravec. Lah je takoj po prevzemu funkcije napovedal zaostritev finančne discipline in reorganizacijo občinske uprave ter namignil na zmanjševanje števila zaposlenih.