Marija, stara 45 let, visoka 165 centimetrov, tehta slabih 68 kilogramov, rekreira se dve uri na teden, skoraj vsak dan uživa sadje in zelenjavo, ne kadi, ima dva otroka, srednješolsko izobrazbo in zasluži dobrih 1700 evrov bruto na mesec. Približno tako, če se opremo na podatke, ki jih je ob dnevu žena pripravil republiški statistični urad, lahko opišemo povprečno prebivalko Slovenije.
Sredi lanskega leta so statistiki prvič v 160 letih, odkar imamo zanesljive podatke o prebivalstvu na zdajšnjem ozemlju Slovenije, našteli manj žensk kot moških. Bilo jih je natanko 1.043.475 ali 2360 manj kot moških. Biološka zakonitost namreč je, so pojasnili na Sursu, da se rodi več fantkov kot punčk, tudi med priseljenimi prebivalci je moških več kot žensk, in tako so moški do starosti približno 60 let številčno močnejši del prebivalstva. Potem se slika obrne in tako dame v Sloveniji trenutno vodijo.
Večina prebivalk, starih od 60 do 69 let, ima osnovnošolsko izobrazbo ali še te ne, tiste v starostni skupini od 30 do 39 let pa najmanj višjo šolo.
Nekaj gre verjetno tudi na račun daljše življenjske dobe, kajti ženske dočakajo 7,5 leta več kot moški. Povprečna starost žensk ob smrti je 81,6 leta, največ jih umre zaradi srčno-žilnih bolezni. Ker se starost zlagoma zvišuje, lahko deklica, ki se je leta 2018 rodila v Sloveniji, pričakuje, da bo dočakala 84 let in bo 5,7 leta starejša kot deček, rojen istega leta. Prebivalke Slovenije so sicer trenutno stare tri leta več, kot je povprečna starost pri moških.
Infografika: Delo
Boljša izobrazba, še vedno pa razlika v plači
Tri od štirih prebivalk Slovenije so mame, večina jih ima dva otroka. Največ, 45 odstotkov, jih ima srednješolsko izobrazbo, 28 odstotkov terciarno, torej vsaj višješolsko stopnjo; med moškimi je takih manj, 20 odstotkov. V zadnjih desetletjih se je izobrazbena struktura žensk precej izboljšala. Večina prebivalk, starih od 60 do 69 let, ima osnovnošolsko izobrazbo ali še te ne, tiste v starostni skupini od 30 do 39 let pa najmanj višjo šolo.
S 56 odstotki žensk, starih od 30 do 34 let, je Slovenija na osmem mestu med članicami Evropske unije. Največji delež terciarno izobraženih žensk je imela Litva (68 odstotkov), najmanjšega pa Romunija (28). Pomemben kazalnik je tudi razlika med deležem žensk, starih od 30 do 34 let, in deležem moških iste starosti s terciarno izobrazbo. V Sloveniji je bila ta razlika 25 odstotnih točk, kar je največ med članicami EU. Najmanjša je bila v Nemčiji, manj kot odstotno točko.
Kljub temu ženske v povprečju še vedno zaslužijo 127 evrov manj na mesec kot moški. Povprečna bruto plača zaposlenih žensk v Sloveniji je bila leta 2018 po začasnih podatkih 1709 evrov. Toda ta plačna vrzel (8,7 odstotka) je, kot ugotavlja Surs, med najmanjšimi v Evropski uniji (15,7 odstotka). Največjo v primerjalnem letu 2018 so imeli v Estoniji (22,7 odstotka), najmanjšo pa v Romuniji (tri odstotke).
V letu 2017 je bilo med ženskami, starimi od 15 do 64 let, ki so imele dva otroka, delovno aktivnih 87 odstotkov. S tem se je Slovenija uvrstila na drugo mesto med državami EU. FOTO: Jure Eržen/Delo
Večina mater je zaposlenih
Slovenija sicer že od nekdaj sodi med države z najvišjimi stopnjami delovne aktivnost žensk z otroki in to je potrdila tudi tokratna analiza statističnega urada. V letu 2017 je bilo med ženskami, starimi od 15 do 64 let, ki so imele dva otroka, delovno aktivnih 87 odstotkov. S tem se je Slovenija uvrstila na drugo mesto med državami članicami, za Švedsko. Slabše kaže pri zasedanju najvišjih delovnih mest. Pri nas je na menedžerskih položajih 38 odstotkov žensk, s čimer se uvrščamo na sedmo mesto med članicami EU.
