Marjan Podobnik v kandidaturo za predsednika SLS
Poleg Podobnika se bo za predsedniško funkcijo potegoval še predsednik občinskega odbora SLS Vransko Janez Lencl.
Odpri galerijo
Marjan Podobnik FOTO: Aleš Černivec/Delo
Na kongresu zunajparlamentarne SLS konec meseca se bosta za predsedniško funkcijo potegovala nekdanji dolgoletni prvi mož stranke Marjan Podobnik in predsednik občinskega odbora SLS Vransko Janez Lencl. Podobnik se v boj za predsedniški stolček podaja po vrnitvi v stranko, iz katere so ga pred dvema letoma izključili.
Do izteka roka za vložitev kandidatur v ponedeljek ob polnoči so na stranki prejeli dve popolni kandidaturi za mesto predsednika SLS, Podobnikovo in Lenclovo, so za STA potrdili v stranki. Za tri podpredsedniška mesta pa se bo potegovalo osem kandidatov. Skladnost kandidatur bo v sredo potrjeval izvršilni odbor SLS.
Novo vodstvo bodo člani strani volili na kongresu, ki bi 29. septembra v Ljubljani. SLS je sicer brez predsednika ostala na dan parlamentarnih volitev 3. junija, ko je s tega položaja zaradi slabega volilnega izida odstopil Marko Zidanšek.
Po njegovem odstopu je vodenje stranke začasno prevzel podpredsednik Primož Jelševar, ki je nekdanje člane stranke, ki so bili v preteklosti iz nje izključeni, povabil, naj se ji znova pridružijo. Med njimi je bil tudi Marjan Podobnik, ki je SLS vodil med letoma 1992 in 2000, leta 2016 pa so ga po sporu z Zidanškom iz nje izključili.
Kot je pojasnil Podobnik, se je v SLS ponovno včlanil »po več pogovorih sedanjih in nekdanjih nosilcev SLS v zelo konstruktivnem ozračju in ob aktivnem prizadevanju več predstavnikov sedanjega vodstva za spravo in sodelovanje v SLS«.
Svojo odločitev za predsedniško kandidaturo pa je pojasnil tudi v posebni izjavi. V njej je zapisal, da so se v stranki sicer uskladili za podporo kandidatu Modestu Montalnu, a se ta v tako kratkem času ni mogel odločiti za prevzem te odgovorne funkcije. Prav tako soglasja niso dali nekateri drugi potencialni kandidati, med njimi Ludvik Toplak, Jakob Presečnik, Franci Bogovič in Ivan Žagar.
Zato je Podobnik, kot je zapisal, »na številna prigovarjanja in prošnje pred iztekom roka dal soglasje h kandidaturi za predsednika SLS v upanju, da bomo v naslednjih dneh našli statutarno korektno obliko, ki bo omogočila nadaljevanje dosedanjih spodbudnih pogovorov v smeri sodelovanja, krepitve zaupanja in iskanja optimalnih kadrovskih rešitev za uspešno prihodnost SLS«.
Do kongresa se sicer po Podobnikovih besedah lahko še »marsikaj zgodi«, saj bodo v okviru statutarnih možnosti nadaljevali tudi kadrovske pogovore.
Do izteka roka za vložitev kandidatur v ponedeljek ob polnoči so na stranki prejeli dve popolni kandidaturi za mesto predsednika SLS, Podobnikovo in Lenclovo, so za STA potrdili v stranki. Za tri podpredsedniška mesta pa se bo potegovalo osem kandidatov. Skladnost kandidatur bo v sredo potrjeval izvršilni odbor SLS.
Novo vodstvo bodo člani strani volili na kongresu, ki bi 29. septembra v Ljubljani. SLS je sicer brez predsednika ostala na dan parlamentarnih volitev 3. junija, ko je s tega položaja zaradi slabega volilnega izida odstopil Marko Zidanšek.
Po njegovem odstopu je vodenje stranke začasno prevzel podpredsednik Primož Jelševar, ki je nekdanje člane stranke, ki so bili v preteklosti iz nje izključeni, povabil, naj se ji znova pridružijo. Med njimi je bil tudi Marjan Podobnik, ki je SLS vodil med letoma 1992 in 2000, leta 2016 pa so ga po sporu z Zidanškom iz nje izključili.
Do kongresa se lahko še »marsikaj zgodi«
Kot je pojasnil Podobnik, se je v SLS ponovno včlanil »po več pogovorih sedanjih in nekdanjih nosilcev SLS v zelo konstruktivnem ozračju in ob aktivnem prizadevanju več predstavnikov sedanjega vodstva za spravo in sodelovanje v SLS«.
Svojo odločitev za predsedniško kandidaturo pa je pojasnil tudi v posebni izjavi. V njej je zapisal, da so se v stranki sicer uskladili za podporo kandidatu Modestu Montalnu, a se ta v tako kratkem času ni mogel odločiti za prevzem te odgovorne funkcije. Prav tako soglasja niso dali nekateri drugi potencialni kandidati, med njimi Ludvik Toplak, Jakob Presečnik, Franci Bogovič in Ivan Žagar.
Zato je Podobnik, kot je zapisal, »na številna prigovarjanja in prošnje pred iztekom roka dal soglasje h kandidaturi za predsednika SLS v upanju, da bomo v naslednjih dneh našli statutarno korektno obliko, ki bo omogočila nadaljevanje dosedanjih spodbudnih pogovorov v smeri sodelovanja, krepitve zaupanja in iskanja optimalnih kadrovskih rešitev za uspešno prihodnost SLS«.
Do kongresa se sicer po Podobnikovih besedah lahko še »marsikaj zgodi«, saj bodo v okviru statutarnih možnosti nadaljevali tudi kadrovske pogovore.
