Markeš: Gospodarska zbornica proti regulaciji, potem pa državo kliče na pomoč

Na domačem političnem prizorišču je nedavno završalo ob predlogu vlade Roberta Goloba, da bi vsem zaposlenim, tudi v javnem sektorju, namenilai božičnico. Poteza, ki jo je Janez Markeš v pogovoru z Alijem Žerdinom označil za »meč z dvema reziloma«, je sprožila pričakovane odzive gospodarskih združenj.

A kot poudarja Markeš, bistvo predloga presega zgolj finančno injekcijo pred prazniki. Po njegovem mnenju gre za ključen signal, »da je državljan nekaj vreden, da je človek nekaj vreden« v času, ko se rekordni dobički ne prerazporejajo k tistim, ki jih soustvarjajo, temveč se stekajo »izključno k lastnikom in v namere samega kapitala«.

Markeš je bil v pogovoru oster do odziva gospodarske zbornice, ki po njegovem mnenju deluje po načelu »država, pojdi proč«, ko gre za regulacijo, a kliče »država, pomagaj«, ko se sama znajde v težavah.

Vlada s to potezo, naj bo »mišljena iskreno ali je populistična«, po njegovem mnenju naslavlja tudi pozabljene stebre družbe – šolnike, zdravstvene in socialne delavce, ki so »vedno izpuščeni iz vseh debat o dobičkih« in obravnavani zgolj kot breme države.

Predlog tako ni le socialni ukrep, ampak dregljaj v osir prevladujoče miselnosti, kjer se v imenu abstraktnega gospodarstva pozablja na kakovost življenja. »V imenu ekonomizma smo praktično uničili naša življenja in naše družbeno življenje,« je bil kritičen Markeš.

Trumpov »telebanski nastop« in zaton multilateralizma

Medtem ko Slovenija razpravlja o vrednosti dela, je na drugi strani Atlantika ameriški predsednik Donald Trump na generalni skupščini Združenih narodov uprizoril predstavo, ki jo je Markeš brez zadržkov označil za »telebanski nastop«.

Njegov govor, v katerem je zatrdil, da je »imel prav o vsem«, zanikal globalno segrevanje in serijsko žalil mednarodno skupnost, je bil po Markeševem mnenju prikaz »samovšečnosti, samozagledanosti« in »kulturne zaostalosti«. »To je sramota za Ameriko,« je dejal.

Genocid v Gazi bo črn madež, ki se ga kot civilizacija ne bomo znebili

Ta nastop ni bil le eksces posameznika, temveč simbolični izraz zavračanja multilateralizma – temelja, na katerem so bili zgrajeni Združeni narodi.

Markeš poudarja, da je prav multilateralizem, za katerega se je zavzela tudi slovenska predsednica, edina pot naprej. To se po mnenju sogovornikov med drugim kaže pri vprašanju priznanja palestinske države, kjer je, kot je na CNN poudaril nekdanji francoski premier Dominique de Villepin, priznanje postalo pogoj, »da bi lahko mirovni proces sploh začeli«.

Trumpova Amerika se medtem osamlja in s podpiranjem uničujoče politike Izraela v Gazi izgublja moralni kompas. Svet si, kot ga vidi Markeš, ne more več privoščiti prihodnosti, ki bi temeljila na »dominaciji Združenih držav Amerike«, vsaj ne pod takšnim vodstvom.

Preizkušanje meja in ideološka zmeda

Napetosti pa se ne stopnjujejo le na diplomatskem parketu. Ruski brezpilotni letalniki, ki vstopajo v zračni prostor članic Nata, so po mnenju sogovornikov jasno »preizkušanje meja potrpežljivosti« zavezništva.

Na to je treba odločno odgovoriti, je opozoril Markeš in spomnil na dogodek, ko je Turčija pod vodstvom Recepa Erdoğana preprosto sklatila rusko vojaško letalo in s tem končala provokacije.

Donald Trump naj se odloči: arabske države ali Izrael

»Naj preprosto pokažejo, da mislijo resno,« je pozval Markeš in dodal, da »Evropska unija ne more biti več poligon za izživljanje narcisoidov«. V ozadju teh provokacij vidi interese vojaške industrije in kapitala.

Podobna ideološka zmeda, ki jo Markeš imenuje »brkljarija«, vlada tudi v Trumpovem gibanju Maga. Po eni strani gibanje odločno nasprotuje financiranju vojne v Gazi in vplivu sionističnega lobija, po drugi pa Trump sam ne naredi reda, saj noče ogroziti svojih poslovnih interesov in dogovorov z izraelsko desnico.

Ranjence in hudo bolne evakuirajo z oslovskimi vpregami

»On v Gazi reda ne naredi. Zaradi tega, ker je Smotrič z njim očitno naredil 'deal' okrog riviere, ki bo nastala v Gazi,« špekulira Markeš. Ta notranja protislovja, ki temeljijo na »čisti konfuziji«, je primerjal s politično logiko stranke SDS in Janeza Janše v Sloveniji.