Markeš: Na volitvah se bo odločalo med kulturo demokracije in temo fašizma

V tednu pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš razpravljala o kulturi. »Kultura je bistvo človeka in človečnosti,« je dejal Markeš, ki sicer ocenjuje, da je kulturo v današnjem družbenem okolju, ko se cenita samo še uporabnost in dobiček, nujno potrebno negovati. 

Markeš začetke slovenske državnosti vidi pri Prešernu, ki je inoviral slovenski jezik. Dan Prešernove smrti, 8. februar, je med drugo svetovno vojno za praznik razglasila Osvobodilna fronta, prvo praznovanje pa je potekalo na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, je spomnil Žerdin. 

Komentatorja ugotavljata, da smo tako globalno kot v notranji politiki vedno dlje od Prešernove maksime »naj rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak« in »prepir s sveta bo pregnan« ter nasploh vse dlje od razsvetljenskega projekta in racionalnega dialoga. Markeša skrbi zlasti vračanje fašizma, čeprav napoveduje Trumpov propad še pred koncem njegovega mandata.

Desnica napada kulturo na enak način, kot so nekoč napadali Prešerna in Cankarja

Praznik ob obletnici smrti Franceta Prešerna tako ni le priložnost za pogovor o kulturi, temveč Prešeren odpira tudi priložnosti za pogovor o stvareh, kot sta narod, razsvetljenska tradicija in podobno, meni Markeš.

V tej luči razsvetljenskih vrednot je Markeš izpostavil tudi poziv filozofa Borisa Vezjaka vsem strankam, naj se pred volitvami opredelijo do sodelovanja s stranko SDS po volitvah. Meni namreč, da se bo na volitvah odločalo, »ali bomo vzpostavili kulturo demokracije in demokracijo kulture ali bomo odšli v nekaj temnega, za kar je fašizem že pokazal, kaj to pomeni«.