Maročanov več, Alžirci po drugih poteh
V poostrenem nadzoru so samo v tednu dni prijeli skoraj 400 tujcev.
Odpri galerijo
Tehnologija tihotapcem in prebežnikom olajša iskanje ustrezne poti, zato lokalni vodnik pogosto ni več potreben. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Minuli teden so imeli migranti in tihotapci precej manj možnosti, da so mimo policijskih oči zapustili Hrvaško in odšli proti cilju, v katero od držav zahodno od Slovenije. V poostren nadzor so poslali kar 2187 policistov, načrte pa so prekrižali skoraj 400 migrantom.
Zaradi naraščajočega trenda nezakonitih prehodov državne meje so okrepljene policijske enote od 10. septembra do zadnjega delovnega dneva prejšnjega tedna na območjih vseh policijskih uprav, ki mejijo na Hrvaško, to so novomeška, ljubljanska, koprska, murskosoboška, celjska in mariborska, iskale migrante in tihotapce.
Poleg rednih patrulj so sodelovali tudi pripadniki posebne policijske enote, vodniki službenih psov, letalska policijska enota, policisti specializirane enote za nadzor prometa in operaterji z droni.
Samo v tednu dni so obravnavali 397 ljudi, ki so nezakonito prišli v Slovenijo. Med njimi je bilo največ državljanov Afganistana (163), Bangladeša (80) in Pakistana (58). Največ nedovoljenih prestopov državne meje so policisti zaznali na območju policijskih uprav Koper (201), Novo mesto (93) in Ljubljana (56).
Letošnja statistika sicer kaže, da najpogosteje obravnavajo pakistanske in maroške državljane (iz teh držav je polovica nezakonitih migrantov), sledijo Afganistanci. Izrazit pa je upad števila državljanov Alžirije, ki so se preusmerili drugam. V primerjavi z lani so največjo rast zaznali pri maroških državljanih, in sicer za 162 odstotkov.
Tudi zato, ker alžirskim državljanom poti čez Zahodni Balkan ne ustrezajo več tako kot v preteklosti, je po oceni policije letos manj prošenj za mednarodno zaščito. Do konca avgusta je 2919 ilegalnih migrantov izrazilo namero, da bodo podali prošnjo za mednarodno zaščito, v enakem obdobju lani pa so obravnavali 3355 primerov. V deležu se je tako število zmanjšalo za 13 odstotkov.
Področje migracij se nenehno prilagaja razmeram tako v lokalnem kot globalnem okolju. To je razvidno iz števila migracij, državljanstev prebežnikov in poti, po katerih se podajajo. V primerjavi z zadnjimi leti je velika sprememba tudi pri tihotapcih ljudi. Moderna tehnologija je že pred časom zamenjala lokalne vodnike.
Pred leti so glavni del organizacije in prevoza čez državne meje opravili lokalni pomagači oziroma slovenski državljani, nato pa je moderna tehnologija, predvsem naprave GPS v pametnih telefonih, posegla tudi na to področje. Tehnologija tihotapcem in prebežnikom olajša iskanje poti, zato lokalni vodnik ni več najpomembnejši člen v tihotapski verigi. Po komunikacijskih kanalih se tudi obveščajo, kje so opazili okrepljene policijske enote in podobno. Zaznali so namreč primere, ko se najprej poda na pot izvidniški avtomobil, brez tujcev, ki samo obvešča o morebitnem nadzoru. Toda policisti za tovrstne dejavnosti vedo že kar nekaj časa, zato se tudi oni prilagajajo razmeram in se ustrezno pripravijo.
Zadnji poostren nadzor je pokazal še, da vse več tihotapcev, ko ugotovijo, da so se ujeli v policijsko past, ukazov ne upošteva, med begom pa spravljajo v nevarnost tudi prebežnike.
Primer obojega, tako tujca kot predrzneža, so obravnavali minuli teden grosupeljski policisti, ko so ustavljali vozilo z italijanskimi registrskimi tablicami. Voznik ne le da se je požvižgal na ukaze, med begom je vzvratno trčil celo v policijsko vozilo. Beg z avtomobilom so mu preprečili, a sta voznik in sopotnik upala, da ju bodo hitre noge rešile pred lisicami. Vendar sta se uštela.
Policista sta bila hitrejša, italijanska državljana pa bodo kazensko ovadili. V vozilu sta prevažala šest tujcev, ki so nezakonito prišli v Slovenijo.
Že nekaj časa tihotapci ljudi bremenijo tudi že tako natrpane slovenske zapore. V zaporih je v zadnjem obdobju namreč več tujih državljanov, osumljenih kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo. Gre predvsem za ljudi, ki organizirano vodijo več tujcev ilegalno čez mejo in so jim zlasti zaradi begosumnosti odredili pripor.
Zaradi naraščajočega trenda nezakonitih prehodov državne meje so okrepljene policijske enote od 10. septembra do zadnjega delovnega dneva prejšnjega tedna na območjih vseh policijskih uprav, ki mejijo na Hrvaško, to so novomeška, ljubljanska, koprska, murskosoboška, celjska in mariborska, iskale migrante in tihotapce.
Poleg rednih patrulj so sodelovali tudi pripadniki posebne policijske enote, vodniki službenih psov, letalska policijska enota, policisti specializirane enote za nadzor prometa in operaterji z droni.
Alžirci ubirajo druge poti
Samo v tednu dni so obravnavali 397 ljudi, ki so nezakonito prišli v Slovenijo. Med njimi je bilo največ državljanov Afganistana (163), Bangladeša (80) in Pakistana (58). Največ nedovoljenih prestopov državne meje so policisti zaznali na območju policijskih uprav Koper (201), Novo mesto (93) in Ljubljana (56).
Letošnja statistika sicer kaže, da najpogosteje obravnavajo pakistanske in maroške državljane (iz teh držav je polovica nezakonitih migrantov), sledijo Afganistanci. Izrazit pa je upad števila državljanov Alžirije, ki so se preusmerili drugam. V primerjavi z lani so največjo rast zaznali pri maroških državljanih, in sicer za 162 odstotkov.
Tudi zato, ker alžirskim državljanom poti čez Zahodni Balkan ne ustrezajo več tako kot v preteklosti, je po oceni policije letos manj prošenj za mednarodno zaščito. Do konca avgusta je 2919 ilegalnih migrantov izrazilo namero, da bodo podali prošnjo za mednarodno zaščito, v enakem obdobju lani pa so obravnavali 3355 primerov. V deležu se je tako število zmanjšalo za 13 odstotkov.
Prilagajajo se razmeram
Področje migracij se nenehno prilagaja razmeram tako v lokalnem kot globalnem okolju. To je razvidno iz števila migracij, državljanstev prebežnikov in poti, po katerih se podajajo. V primerjavi z zadnjimi leti je velika sprememba tudi pri tihotapcih ljudi. Moderna tehnologija je že pred časom zamenjala lokalne vodnike.
Pred leti so glavni del organizacije in prevoza čez državne meje opravili lokalni pomagači oziroma slovenski državljani, nato pa je moderna tehnologija, predvsem naprave GPS v pametnih telefonih, posegla tudi na to področje. Tehnologija tihotapcem in prebežnikom olajša iskanje poti, zato lokalni vodnik ni več najpomembnejši člen v tihotapski verigi. Po komunikacijskih kanalih se tudi obveščajo, kje so opazili okrepljene policijske enote in podobno. Zaznali so namreč primere, ko se najprej poda na pot izvidniški avtomobil, brez tujcev, ki samo obvešča o morebitnem nadzoru. Toda policisti za tovrstne dejavnosti vedo že kar nekaj časa, zato se tudi oni prilagajajo razmeram in se ustrezno pripravijo.
Tihotapci ljudi vse predrznejši
Zadnji poostren nadzor je pokazal še, da vse več tihotapcev, ko ugotovijo, da so se ujeli v policijsko past, ukazov ne upošteva, med begom pa spravljajo v nevarnost tudi prebežnike.
Primer obojega, tako tujca kot predrzneža, so obravnavali minuli teden grosupeljski policisti, ko so ustavljali vozilo z italijanskimi registrskimi tablicami. Voznik ne le da se je požvižgal na ukaze, med begom je vzvratno trčil celo v policijsko vozilo. Beg z avtomobilom so mu preprečili, a sta voznik in sopotnik upala, da ju bodo hitre noge rešile pred lisicami. Vendar sta se uštela.
Policista sta bila hitrejša, italijanska državljana pa bodo kazensko ovadili. V vozilu sta prevažala šest tujcev, ki so nezakonito prišli v Slovenijo.
Že nekaj časa tihotapci ljudi bremenijo tudi že tako natrpane slovenske zapore. V zaporih je v zadnjem obdobju namreč več tujih državljanov, osumljenih kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo. Gre predvsem za ljudi, ki organizirano vodijo več tujcev ilegalno čez mejo in so jim zlasti zaradi begosumnosti odredili pripor.
