Matura opravljena, zdaj kandidati čakajo na vpis na fakultete

Poklicni maturanti so rezultate zrelostnega izpita izvedeli že prejšnji teden, danes so bili znani še rezultati splošne mature. Tudi letos je velika večina kandidatov maturo opravila, tisti, ki je niso, se morajo še danes prijaviti k jesenskemu roku splošne mature. E-vpogled in e-ugovor na oceno sta možna še jutri. Ali so sprejeti na želeno fakulteto, bodo kandidati izvedeli do 24. julija.

Kaj v naslednjih dneh in tednih čaka maturante (in njihove starše)

Splošno maturo je na 83 šolah opravljalo skupno 6782 kandidatov, uspešnih jih je bilo 91,65 odstotka. Prvič je splošno maturo opravljalo 6435 kandidatov, od tega je bilo uspešnih 6064 ali 94,23 odstotka. Najbolje so se odrezali maturanti, ki so pravkar zaključili gimnazijo. Teh je bilo 6207, uspešnih je bilo 5928 ali 95,51 odstotka. Prvič je maturo opravljalo 60 kandidatov, ki so stari vsaj 21 let in niso zaključili gimnazijskega izobraževanja. Uspešnih je bilo 15 kandidatov ali 25 odstotkov. Po maturitetnem tečaju je splošno maturo prvič opravljalo 114 kandidatov, uspešnih jih je bilo 99 ali 86,84 odstotka. Od 54 odraslih, ki so splošno maturo opravljali prvič, pa je bilo uspešnih 22 kandidatov ali 40,74 odstotka. V celoti je splošno maturo ponovno opravljalo 105 kandidatov, od tega jih je bilo 20 ali 19,05 odstotka uspešnih.

Infografika Delo

Predsednica državne komisije za splošno maturo Marina Tavčar Krajnc je dejala, da so rezultati primerljivi s preteklimi leti, tudi zahtevnost mature je bila primerljiva: »Posebej bi poudarila, da informacija, ki ji nekateri morda celo zaupajo, da se rezultati prikrojujejo glede na Gaussovo krivuljo, ne drži. Iz leta v leto ugotavljamo, da velikih odstopanj ni.«

Poklicna matura

Rezultate poklicne mature so kandidati prejeli že 8. julija. Na 142 srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih je poklicno maturo opravljalo 9145 kandidatov, od tega 8151 dijakov in 994 ostalih. Uspešno jo je opravilo 8292 kandidatov oziroma 90,67 odstotka. Prvič je poklicno maturo opravljalo 8677 kandidatov, od tega je bilo uspešnih 8039 ali 92,65 odstotka. Dijaki so bili uspešni v 93,21 odstotka, drugi kandidati pa v 84,75 odstotka.

Matura ali sprejemni izpit ali oboje za vpis na fakulteto

Kandidati, ki so opravili poklicno maturo in želijo izobraževanje nadaljevati na univerzitetnem študiju, morajo za večino teh študijskih programov opraviti en predmet splošne mature, tako imenovani peti predmet. Letos je izpite iz petega predmeta opravljalo 1605 kandidatov, šlo je za izpite iz 25 različnih predmetov. Uspešnih je bilo 1157 kandidatov oziroma 72,09 odstotka. To je precej manj od dosežkov kandidatov na splošni maturi.

Marina Tavčar Krajnc je dejala, da to ne pomeni, da so ti dijaki bistveno slabši od gimnazijcev: »Pomeni pa, da imajo manj znanja, ker je njihov šolski program drugačen. Nekateri teh predmetov v šoli sploh niso imeli, nekateri v veliko manjšem obsegu. Razlika nastaja, ker splošna matura meri samo tiste vrste znanja, ki so v okviru učnih načrtov šol, ki vodijo k splošni maturi. Večinoma morajo zato ti kandidati znanje pridobiti sami, kolikor je ob pouku to mogoče. Šole jih sicer podpirajo, ampak v relativno majhnem obsegu. Obžalujemo, da se razlika v znanju pokaže ravno na maturitetnem izpitu.« To namreč nato pomeni, je dodala, da njihova prva izbira za študij morda ne bo mogla biti uresničena.

Primerjave, kako naporna je matura v različnih državah, niso na mestu

Lanska sprememba zakona o maturi je posegla prav v ta del, in sicer, da bi kandidati s poklicno maturo, če bi želeli izobraževanje nadaljevati na univerzitetnih študijih, morali opraviti tri predmete splošne mature. Hkrati je zakon določil, da bi šole morale dijake na te predmete pripraviti. Novosti so nasprotovale univerze, češ da bi marsikateremu kandidatu s poklicno maturo onemogočili vpis na univerzo, zlasti pa srednje strokovne šole, češ da tega ne bi mogle izpeljati. Novi režim bi sicer začel veljati šele čez nekaj let, namreč za tiste, ki so pravkar zaključili osmi razred.

Spet sprememba?

Prejšnji teden je ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino objavilo nov predlog sprememb zakona o maturi, po katerem bi poklicna matura ostala taka, kakršna je, na večino univerzitetnih študijev pa bi se lahko vpisovali s poklicno maturo in petim predmetom. Čeprav je razlika v znanju očitna, kar se vidi v uspešnosti pri opravljanju petega predmeta, državna sekretarka Mojca Škrinjar v tem ne vidi težav: »Petinsedemdeset odstotkov je v povprečju uspešnih, kar pomeni, da so to izjemno motivirani ljudje. S predlagano spremembo gremo nazaj na uveljavljeno in čisto dobro prakso, ki nikomur ni povzročala nobene težave, zlasti ne univerzam. One določajo vpisna merila.«

Najbolj zaželene medicina, arhitektura, akademije …

Marina Tavčar Krajnc je bila iskrena, da predloga niso veseli. Več let so namreč opozarjali, da sistem ni dober in da je rešitev, kakršna je v lani spremenjenem zakonu, predvidela že bela knjiga leta 2011. Kot je poudarila, informacije o uspešnosti in dolžini študija kažejo, da gre za pomembne razlike v znanju: »Sodimo, da bi bila kakovost znanja lahko večja, boljša, kar bi prispevalo k temu, da bi ti kandidati bolje in uspešnejše študirali.« Marina Tavčar Krajnc je še dodala, da so kandidati tudi precej nepripravljeni za peti predmet: »Odgovornost za uspešnost opravljanja in izpolnitve pogojev za univerzitetni študij smo v celoti prenesli na njihova ramena. Šola pa te odgovornosti nima in jo lahko delno sprejme ali pa tudi ne.«

Da je treba spremeniti prav priprave, se strinja tudi predsednik državne komisije za poklicno maturo Boris Dular: »Opozarjali smo, da so dijaki iz poklicnih in strokovnih šol diskriminirani. Ocena pri petem predmetu je pri njih za eno oceno nižja kot pri gimnazijcih. Ampak če bi šli gimnazijci na izpit brez priprave, mislim, da ne bi imeli nič boljšega rezultata.« Dodal je, da je treba poklicnim maturantom omogočiti, da bodo uspešnejši, in spomnil: »Petega predmeta si nista izmislila ne minister ne državna komisija, ampak so ga predlagale univerze, ker so imele problem s številom vpisanih kandidatov.«

Pripombe na predlog sprememb zakona zbirajo do 25. avgusta. Škrinjarjeva je poudarila, da so predlog podprli prav vsi ravnatelji srednjih strokovnih šol na nedavnem srečanju, z gimnazijskimi ravnatelji pa se še niso sestali.