Med deset v Evropi tudi brez obnove

Predjamski grad Prihodnji mesec ogled z avdiovodniki v 15 jezikih – Začetek pobiranja občinske takse očitno 1. julija

Objavljeno
19. april 2014 01.04
SLOVENIJA,PREDJAMA,28.11.2012.PREDJAMSKI GRAD. FOTO LJUBO VUKELIČ/DELO
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Predjama – Vodilna evropska turistična spletna stran oziroma revija je Predjamski grad pred prihajajočo turistično sezono uvrstila med deset najbolj ogleda vrednih evropskih gradov. Vendar pa obiskovalcev do jeseni še ne bo pričakal v prenovljeni podobi, lahko pa se jim zgodi, da bodo od njih pred vasjo zahtevali plačilo občinske takse.

Na spletni strani www.tourism–review.com so Predjamski grad uvrstili ob bok gradovom iz Škotske, Walesa, Nemčije, Avstrije, Češke, Romunije, Španije in Portugalske. »Ne po naključju,« je prepričan lastnik in predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj. »V tujini Predjamski grad pospešeno reklamiramo. Je edini ohranjeni srednjeveški jamski grad, ima močno legendo in ima zaklad. Priti v Evropi med deset gradov je več, kot priti med deset svetovnih gradov, kajti v Evropi so do gradov veliko bolj kritični kot drugje,« pravi Batagelj.

O pričakovanjih glede obiska (tudi zaradi brezplačne »spletne reklame«) noče govoriti, kot pravi zaradi slabih izkušenj oziroma manipulacij, prepričan pa je, da bo obiskovalcev zanesljivo spet več kot 100.000.

Priprave na pobiranje takse

Svoj lonček k predjamskemu biseru pa hočeta pristaviti tudi krajevna skupnost Bukovje in občina Postojna, solastnica najemnika Predjamskega gradu. Občinski svet je decembra lani, ko je najemnik do leta 2028 postala Batageljeva družba Postojnska jama, sprejel odlok o občinski taksi za obremenjevanje okolja v Predjami. Pobiranje te bi pomenilo, da bi poleg 45.000 evrov v delu, sredstvih in denarju, ki bi jih lokalna skupnost od najemnice gradu dobila za razvoj tamkajšnje komunalne infrastrukture po najemni pogodb, obiskovalci morali še posebej plačati za obremenjevanje lokalnega okolja. Taksa bi znašala 2,5 evra za osebni avtomobil pa vse do 50 evrov za avtobus.

V občinski službi za odnose z javnostmi so za Delo povedali, da je način izvajanja odloka v pripravi, uveljavili pa ga bodo na začetku glavne turistične sezone. Marjan Batagelj pričakuje, da takse ne bo oziroma da bo prevladal razum, ker pobiranje takse ne bo nikomur koristilo.

Jeseni obnova stranišča Erazma Predjamskega

Najmanj 240.000 evrov oziroma 33 odstotkov pobrane vstopnine bo moral najemnik v skladu z najemno pogodbo med ministrstvom za kulturo in družbo Postojnska jama vložiti v obnovo gradu. Batagelj pravi, da je zadovoljen z najemodajalcem, ker da svoje zaveze iz pogodbe izpolnjuje. Do poletja bo potekala nujna sanacija nekaterih poškodb, po sezoni bodo obnovili sanitarije in streho ter zgradili nujno infrastrukturo do gradu. Na ministrstvu so za Delo pojasnili, da bodo na začetku junija skupaj z najemnikom določili celoviti obseg in časovni potek investicij v Predjamski grad.

Pripravljajo tudi zasnovo preureditve grajske kašče v sprejemni center. »Ker bo z lansko in letošnjo najemnino vplačanega približno pol milijona evrov, bi čez zimo do prihodnje pomladi nekatere naložbe že morale biti končane, to pa bi omogočilo prostor za nadaljnji razvoj,« pojasnjuje Marjan Batagelj.

Viteških iger tudi letos v Predjami ne bo. Batagelj pravi, da se nagiba k organiziranju več manjših ponavljajočih se prireditev, na primer noči ognja in zabave, ki so jih nekoč že organizirali. Konec maja pa bo obiskovalcem prvič na voljo vodenje po gradu v 15 svetovnih jezikih. »Gre za prvo preizkušanje avdiovodnikov, kar bo prvi korak k novi interpretaciji srednjeveškega gradu in njegove legende,« pojasnjuje Batagelj.

Dve tožbi še nista rešeni

Najemnik Predjamskega gradu se bo v kratkem srečal še s predstavniki občine in krajevne skupnosti. Ti morajo določiti porabo 45.000 evrov za razvoj lokalne komunalne infrastrukture. Od te bo odvisno tudi reševanje prometne ureditve oziroma dostopa do Predjame.

Razvoj Predjame in gradu pa bo odvisen tudi od izida tožb, ki jih je občinski zavod Znanje lani decembra na okrožno sodišče v Ljubljani vložil zoper državo za ugotovitev ničnosti sklepa o izbiri najemnika ter ničnosti pogodbe. Oba spora sta v začetni fazi, tožba Znanja pred upravnim sodiščem za odpravo sklepa mnistrstva za kulturo o postopku izbire najemnika pa je bila zavržena.

Marjan Batagelj pravi, da težav z lokalnimi društvi (ta so pričakovala, da bo izbrani najemnik Zavod Znanje) nima, z Batageljem pa jih nekateri imajo. Na naše vprašanje o tem, kako poteka sodelovanje med najemnikom in njimi, predsednik Društva Kašča Bukovje Bernard Lampe ni hotel odgovoriti.