Med starejšimi je več sladkorne bolezni

Povprečna starost diabetikov, ki se zdravijo, je zdaj nekaj nad 66 let, največ je sladkorne bolezni tipa 2, ki se hitro širi.
Fotografija: V starostni skupini od 25 do 74 let se 6,6 odstotka prebivalstva zdravi zaradi sladkorne bolezni, v starostni skupini nad 65 le pa veliko več, 15 odstotkov. Tudi bolnikom, ki uživajo zdravila, zdravniki »predpišejo« gibanje in primerno prehrano.

FOTO Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
V starostni skupini od 25 do 74 let se 6,6 odstotka prebivalstva zdravi zaradi sladkorne bolezni, v starostni skupini nad 65 le pa veliko več, 15 odstotkov. Tudi bolnikom, ki uživajo zdravila, zdravniki »predpišejo« gibanje in primerno prehrano. FOTO Jože Suhadolnik

Ljubljana – V Sloveniji je vse več sladkornih bolnikov, največ z boleznijo tipa 2, ki se razvije z leti. Leta 2007 je zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni prejemalo 80.000 prebivalcev, lani že 108.600. Delež bolnikov med starejšimi od 65 let je dvakrat večji od skupnega povprečja. V Sloveniji so dobro razpredena društva diabetikov, ki skrbijo za druženje, rekreacijo in izobraževanje.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na ravni države med prebivalci, starimi od 25 do 74 let, 6,6 odstotka bolnikov, ki si zdravijo diabetes – vsako leto se jim pridruži okoli 2500 novih. V starostni skupini prebivalstva nad 65 letom je sladkornih bolnikov 15 odstotkov. S staranjem družbe se v njej povečuje predvsem sladkorna bolezen tipa 2. Diabetes si zdravi 63.600 prebivalcev, starih 65 let ali več, oziroma vsak peti nad to starostno mejo. Okoli 90 odstotkov bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 2, precej redkejše pa sta drugi dve obliki – tipa 1 in nosečniška. Povprečna starost bolnikov s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo, je zdaj okoli 66,3 leta.


Stres je škodljiv


Naši sladkorni bolniki so dobro organizirani, saj v Sloveniji deluje kar 40 območnih društev, ki so na ravni države povezani v zvezo. Gospa Marija Podvršič je zelo uspešna predsednica koprskega društva. Pravi, da se že uvršča v generacijo starih 80 in več. Tudi sama ima sladkorno bolezen tipa 2. Dobila jo je zaradi stresa, pravi, potem ko jo je prizadela huda tragedija v družini: »Stres je zelo pomemben dejavnik pri tem, da zboliš.«. Danes sladkorno bolezen brez težav obvladuje s tabletami. V njihovem društvu niso le bolniki, še zdaleč ne: »Pri nas je lahko član vsak občan, sploh ni nujno, da je sladkorni bolnik. Imamo tudi zamejce. Trudimo se, da tisti, ki bolezni nimajo, z zdravim načinom življenja ne bi zboleli. Sladkor v društvu tudi zmerimo in včasih komu svetujemo, naj gre k zdravniku.«

Starejši ljudje ne hodijo na sistematske preglede tako kot aktivna populacija, zato morda niti ne opazijo takoj, da se je pri njih razvila bolezen, pravi gospa Podvršič: »Najznačilnejši znaki so, da je človek žejen bolj kot običajno, vid mu oslabi in pogosto hodi na vodo.« Tudi v koprskem društvu si prizadevajo, da bi članom na vse načine popestrili življenje in jim omogočili, da spoznajo zdrav življenjski slog, ki lahko po eni strani obvaruje pred boleznijo, po drugi strani pa je z njim mogoče uspešno obvladovati raven sladkorja: »Telesna dejavnost je zelo pomembna. Zato redno organiziramo pohode. Hodimo tudi na edukativna zdravljenja – v enem tednu imamo najmanj tri predavanja. Naši člani se zelo radi družijo, nekateri so osamljeni.«

FOTO Delo
FOTO Delo


Ko se zaplete, je težko


Silva Žontar je dvanajst led vodila društvo diabetikov v Škofji Loki, zdaj pa je v nadzornem odboru na ravni zveze. Oba z možem, ki je star 90 let, imata sladkorno bolezen tipa 2, ona zadnjih 25 let: »Pri možu so se pojavili zapleti, ne more hoditi. Takrat pa postane obvladovanje bolezni veliko težje, zelo zahtevno, ker rabiš poleg družine veliko več zunanje pomoči. Sam si moraš poiskati dodatno pomoč.« Sladkorni bolniki si morajo redno meriti glukozo v krvi, zato potrebujejo merilnik, ki stane do približno 12 evrov, a ta strošek ni največji. Za meritev potrebujejo tudi merilne lističe, najmanj dva na dan: »Ti pa so za nizko pokojnino velik strošek, 50 lističev stane okoli 23 evrov. Na recept jih dobijo le bolniki, ki se zdravijo z inzulinom. POleg lističev je treba kupovati tudi igle za merilni aparat.« V društvu in v zvezi so si zelo prizadevali, da bi sedanjo ureditev spremenili in finančno razbremenili bolnike, a jim še uspelo.

Zdravstveni zavod Revita je na seznamu referenčnih ambulant, v kateri ima diplomirana medicinska sestra Jožefa Gregorin pomembno vlogo, sladkornim bolnikom svetuje in pri njih opravi določene preglede, povezane z boleznijo: »Sladkornim bolnikom enkrat na leto pripada tudi pregled stopal.« Z dlanjo pokaže, kako naj si sladkorni bolnik pomaga, ko načrtuje uravnotežene obroke – za eno pest sadja, ki naj ne bo zelo sladko, to je eno jabolko ali pol manj zrele banane, za dlan polnozrnatega kruha, tudi zrezek naj ne bo večji, polovica krožnika vedno pripada zelenjavi. Gibanje zelo pomembno vpliva na raven sladkorja, poudarja sestra: »Priporočamo ga najmanj pol ure na dan, 150 minut na teden. Poskrbeti pa morate tudi za sprostitev. Stres zviša raven sladkorja v krvi, prav tako različna vnetja.«