Med upokojenci je čedalje več revščine
Regionalna konferenca: Sindikati upokojencev bivše Jugoslavije so sprejeli skupno izjavo o potrebi po uvedbi minimalne pokojnine, s katero je še mogoče dostojno živeti
Odpri galerijo
Upokojenci v različnih državah živijo v zelo različnih razmerah, med njimi pa je čedalje več revščine, še posebno med starejšimi ženskami, so ugotavljali na konferenci. Foto Andreja Žibret Ifko
Ljubljana – Sindikati upokojencev iz BiH, Hrvaške, Italije, Kosova, Makedonije, Slovenije in Srbije so danes na osmi regionalni konferenci sindikatov upokojencev bivše Jugoslavije sprejeli skupno izjavo o potrebi po uvedbi enakega modela za izračun minimalne pokojnine v vseh članicah EU.
Na konferenci, ki jo je organiziral Sindikat upokojencev Slovenije, ob podpori italijanskega SPI CGIL, so ugotavljali, da so razmere, v katerih živijo upokojenci v različnih državah, zelo različne, med njimi pa je čedalje več revščine, še posebno med starejšimi ženskami.
Predstavniki upokojenskih organizacij iz omenjenih držav so med drugim opozorili na nizke dohodke, s katerimi živijo upokojenci, ponekod pa tudi na nepripravljenost vlade, da jim prisluhne, in medijev, da poročajo o njihovih težavah. V Srbiji, kjer minimalna pokojnina znaša 106 evrov in povprečna pokojnina 218 evrov, se bodo predstavniki upokojenskega sindikata zaradi takšnega pristopa oblasti in medijev v prihodnjem letu sami odpravili po državi in predstavljali svoja prizadevanja za boljše življenje upokojencev. Prvi takšen shod pripravljajo v začetku decembra v Novem Sadu. V Sloveniji je najnižja pokojnina 218 evrov, zajamčena 517 evrov, povprečna 641 evrov, kar je blizu praga revščine, ki je 636 evrov. Na Hrvaškem je povprečna pokojnina 370 evrov, minimalna pa 312 evrov. V Italiji, v regiji Veneto, je povprečna pokojnina 883 evrov, 1200 za moške in 650 za ženske.
Cilj sindikatov upokojencev je uvedba minimalne pokojnina, ki bi jo lahko imenovali tudi zajamčena, ki naj zajame vse tiste, ki so izpolnili polne pogoje za upokojitev. Poudarjajo, da človek, ki je oddelal predpisano dobo, ne sme živeti v revščini. Da bi za to imeli argumente, pa je treba določiti vrednost življenjske košarice, življenjskih potrebščin in storitev, ki jih potrebujejo starejši od 65 let. Na podlagi tega je mogoče določiti tisti znesek v posameznih državah, na podlagi katerega je mogoče dostojno živeti v starosti. Zavzemajo se tudi za pokojninski prihodek za vse tiste, ki ne izpolnjujejo polnih pogojev za upokojitev, vendar ne iz socialnih sredstev.
Kot so še posebej izpostavili predstavniki iz Italije, je zadeva zelo kompleksna in se nanaša tudi na današnje zaposlene delavce in tudi na mlade. Delo v Evropi namreč postaja vse bolj prekarno, z nizkimi plačami za delo. Dogaja pa se tudi, da delodajalci ne plačujejo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za kar delavci velikokrat izvedo pred upokojitvijo. S tem pa nastajajo velika tveganja, da bodo tudi mlajše generacije v Evropi imele v prihodnosti velike težave. Zato se je potrebno povezati širše, tudi z ostalimi sindikalnimi organizacijami. Odločevalce v Evropi je potrebno prepričati, da se začnejo ukvarjati s to problematiko.
Skupno izjavo bodo predstavniki sindikatov upokojencev poslali svojim vladam in drugim organizacijam v državi, poslancem evropskega parlamenta, s pomočjo evropske federacije upokojencev in starejših FERPA pa bodo poskusili doseči spremembe na ravni EU.
Na konferenci, ki jo je organiziral Sindikat upokojencev Slovenije, ob podpori italijanskega SPI CGIL, so ugotavljali, da so razmere, v katerih živijo upokojenci v različnih državah, zelo različne, med njimi pa je čedalje več revščine, še posebno med starejšimi ženskami.
Vlade jim nočejo prisluhniti in mediji ne poročati
Predstavniki upokojenskih organizacij iz omenjenih držav so med drugim opozorili na nizke dohodke, s katerimi živijo upokojenci, ponekod pa tudi na nepripravljenost vlade, da jim prisluhne, in medijev, da poročajo o njihovih težavah. V Srbiji, kjer minimalna pokojnina znaša 106 evrov in povprečna pokojnina 218 evrov, se bodo predstavniki upokojenskega sindikata zaradi takšnega pristopa oblasti in medijev v prihodnjem letu sami odpravili po državi in predstavljali svoja prizadevanja za boljše življenje upokojencev. Prvi takšen shod pripravljajo v začetku decembra v Novem Sadu. V Sloveniji je najnižja pokojnina 218 evrov, zajamčena 517 evrov, povprečna 641 evrov, kar je blizu praga revščine, ki je 636 evrov. Na Hrvaškem je povprečna pokojnina 370 evrov, minimalna pa 312 evrov. V Italiji, v regiji Veneto, je povprečna pokojnina 883 evrov, 1200 za moške in 650 za ženske.
Cilj sindikatov upokojencev je uvedba minimalne pokojnina, ki bi jo lahko imenovali tudi zajamčena, ki naj zajame vse tiste, ki so izpolnili polne pogoje za upokojitev. Poudarjajo, da človek, ki je oddelal predpisano dobo, ne sme živeti v revščini. Da bi za to imeli argumente, pa je treba določiti vrednost življenjske košarice, življenjskih potrebščin in storitev, ki jih potrebujejo starejši od 65 let. Na podlagi tega je mogoče določiti tisti znesek v posameznih državah, na podlagi katerega je mogoče dostojno živeti v starosti. Zavzemajo se tudi za pokojninski prihodek za vse tiste, ki ne izpolnjujejo polnih pogojev za upokojitev, vendar ne iz socialnih sredstev.
Teme, pomembne tudi za današnje zaposlene in mlade
Kot so še posebej izpostavili predstavniki iz Italije, je zadeva zelo kompleksna in se nanaša tudi na današnje zaposlene delavce in tudi na mlade. Delo v Evropi namreč postaja vse bolj prekarno, z nizkimi plačami za delo. Dogaja pa se tudi, da delodajalci ne plačujejo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za kar delavci velikokrat izvedo pred upokojitvijo. S tem pa nastajajo velika tveganja, da bodo tudi mlajše generacije v Evropi imele v prihodnosti velike težave. Zato se je potrebno povezati širše, tudi z ostalimi sindikalnimi organizacijami. Odločevalce v Evropi je potrebno prepričati, da se začnejo ukvarjati s to problematiko.
Skupno izjavo bodo predstavniki sindikatov upokojencev poslali svojim vladam in drugim organizacijam v državi, poslancem evropskega parlamenta, s pomočjo evropske federacije upokojencev in starejših FERPA pa bodo poskusili doseči spremembe na ravni EU.
