»Medicinke«, ta nepogrešljivi del zdravstva
Današnji mednarodni dan medicinskih sester nas je znova opomnil, da je 21.000 sester, zdravstvenih tehnikov in babic za Slovenijo premalo.
Odpri galerijo
Sloveniji imamo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje več kot 21.000 medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic. FOTO: Matej Družnik/Delo
Ljubljana – Medicinske sestre: glas za vse nas in za zdravje po svetu se glasi slogan današnjega mednarodnega dne medicinskih sester. Po njihovem številu na sto tisoč prebivalcev je Slovenija na štirinajstem mestu od sedemnajstih primerjanih držav EU. Epidemija covida-19 nas je znova opomnila, da prav sestre tvorijo temelj zdravstvenega sistema.
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester so oči sveta uprte v nas, v naš poklic – ki ga zdaj opravljamo tako, kot nismo mogli predvideti niti si ga zamisliti, pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije: »A tudi v teh razmerah smo pokazali, da skupaj zmoremo resnično veliko. Ne glede na razmere so naša glavna skrb pacienti, za kar pogosto tvegamo lastno zdravje. Tragična epidemija je razgalila, kako nenadomestljivi smo.« Kot je še poudarila, so medicinske sestre in babice tisti temelj zdravstvenega sistema, ki neprecenljivo prispeva k zdravju ljudi, ki dokazuje, da sta empatija in solidarnost še živi, zato je prav, da postanejo odmeven glas v zdravstveni politiki.
Izvajalci zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. V Sloveniji imamo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje več kot 21.000 medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic – in še več bi jih potrebovali, zlasti visoko izobražene specialiste zdravstvene in babiške nege.
Prav zdravstvena nega zagotavlja, da je zdravstveno varstvo povsod po svetu visokokakovostno, dosegljivo in dostopno, pravijo pri Zbornici – Zvezi, ki se zavzema za vsem enako dostopen javni zdravstveni sistem. Ta se je tudi v času epidemije izkazal kot najbolj učinkovit, dodajajo, saj je javno zdravstvo osnova socialne države, ki mora poskrbeti za svoje prebivalce. »Brez javnega zdravstva ni mogoče zagotavljati varne in kakovostne zdravstvene obravnave vsem pacientom,« k ohranitvi javnega zdravstva poziva Ažmanova.
Mednarodni svet medicinskih sester (ICN) pa tačas vlade po vsem svetu nagovarja zlasti k preprečevanju napadov na zaposlene v zdravstveni negi, ki so v času epidemije covida-19 in preprečevanju posledic še posebej ranljivi. ICN poudarja, da se je pri zaposlenih v zdravstveni negi v času pandemije močno povečala zlasti ogroženost duševnega zdravja. Pri osebju se povečujejo posttravmatski stresni sindrom in druge motnje, povezane z visokim stresom. Prihaja do anksioznosti, depresivnosti, poslabšanja kroničnih bolezni, izgorevanja in posledično tudi nezmožnosti za opravljanje zdravstvenonegovalnega dela.
V nekaterih okoljih so medicinske sestre žrtve agresivnih verbalnih napadov, pa celo fizičnega nasilja, kar dodatno povečuje njihovo ogroženost. Zato ICN od vlad pričakuje, da zaposlene v zdravstveni negi zaščitijo, da kolikor je mogoče zmanjšujejo ogroženost ter poskrbijo za ustrezno strokovno pomoč. »Nesprejemljivo je, da so medicinske sestre žrtve psihičnega, verbalnega in fizičnega nasilja zato, ker kljub ogroženosti opravljajo svoje delo strokovno in ker opravljajo svoje humano poslanstvo,« sporoča ICN in poziva k ničelnemu nasilju nad zdravstvenim osebjem in k varnim delovnim mestom v zdravstvu.
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester so oči sveta uprte v nas, v naš poklic – ki ga zdaj opravljamo tako, kot nismo mogli predvideti niti si ga zamisliti, pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije: »A tudi v teh razmerah smo pokazali, da skupaj zmoremo resnično veliko. Ne glede na razmere so naša glavna skrb pacienti, za kar pogosto tvegamo lastno zdravje. Tragična epidemija je razgalila, kako nenadomestljivi smo.« Kot je še poudarila, so medicinske sestre in babice tisti temelj zdravstvenega sistema, ki neprecenljivo prispeva k zdravju ljudi, ki dokazuje, da sta empatija in solidarnost še živi, zato je prav, da postanejo odmeven glas v zdravstveni politiki.
Monika Ažman, diplomirana medicinska sestra, predsednica Zbornice – Zveze, pravi: »Tragična epidemija je razgalila, kako nenadomestljivi smo.« FOTO: Osebni arhiv Monike Ažman
Izvajalci zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. V Sloveniji imamo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje več kot 21.000 medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic – in še več bi jih potrebovali, zlasti visoko izobražene specialiste zdravstvene in babiške nege.
Prav zdravstvena nega zagotavlja, da je zdravstveno varstvo povsod po svetu visokokakovostno, dosegljivo in dostopno, pravijo pri Zbornici – Zvezi, ki se zavzema za vsem enako dostopen javni zdravstveni sistem. Ta se je tudi v času epidemije izkazal kot najbolj učinkovit, dodajajo, saj je javno zdravstvo osnova socialne države, ki mora poskrbeti za svoje prebivalce. »Brez javnega zdravstva ni mogoče zagotavljati varne in kakovostne zdravstvene obravnave vsem pacientom,« k ohranitvi javnega zdravstva poziva Ažmanova.
»Brez javnega zdravstva ni mogoče zagotavljati varne in kakovostne zdravstvene obravnave vsem pacientom. V Zbornici – Zvezi se zavzemamo za vzdržen sistem zdravstvenega varstva, ki bo temeljil na enakosti, solidarnosti, vzajemnosti in pravičnosti za vse državljane.«
Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Kako do varnih delovnih mest v zdravstveni negi?
Mednarodni svet medicinskih sester (ICN) pa tačas vlade po vsem svetu nagovarja zlasti k preprečevanju napadov na zaposlene v zdravstveni negi, ki so v času epidemije covida-19 in preprečevanju posledic še posebej ranljivi. ICN poudarja, da se je pri zaposlenih v zdravstveni negi v času pandemije močno povečala zlasti ogroženost duševnega zdravja. Pri osebju se povečujejo posttravmatski stresni sindrom in druge motnje, povezane z visokim stresom. Prihaja do anksioznosti, depresivnosti, poslabšanja kroničnih bolezni, izgorevanja in posledično tudi nezmožnosti za opravljanje zdravstvenonegovalnega dela.
Mednarodni svet medicinskih sester (ICN) vlade po vsem svetu nagovarja zlasti k preprečevanju napadov na zaposlene v zdravstveni negi. FOTO: Shutterstock
V nekaterih okoljih so medicinske sestre žrtve agresivnih verbalnih napadov, pa celo fizičnega nasilja, kar dodatno povečuje njihovo ogroženost. Zato ICN od vlad pričakuje, da zaposlene v zdravstveni negi zaščitijo, da kolikor je mogoče zmanjšujejo ogroženost ter poskrbijo za ustrezno strokovno pomoč. »Nesprejemljivo je, da so medicinske sestre žrtve psihičnega, verbalnega in fizičnega nasilja zato, ker kljub ogroženosti opravljajo svoje delo strokovno in ker opravljajo svoje humano poslanstvo,« sporoča ICN in poziva k ničelnemu nasilju nad zdravstvenim osebjem in k varnim delovnim mestom v zdravstvu.
