Medicinske sestre, ki jih imamo, je treba zadržati

Zdravstveni tehniki odhajajo na manj zahtevna delovna mesta za enako plačilo, tudi v proizvodnjo.

Objavljeno
29. julij 2019 06.00
Posodobljeno
08. avgust 2019 16.50
Četudi bodo kadrovski normativi v zdravstveni negi prenovljeni, pa ostaja glavni problem, kje dobiti kader. Foto Jure Eržen
Ljubljana – Ob slabšanju kakovosti storitev v domovih za starejše, ki so med drugim posledica pomanjkanja kadra, bi pri pripravi novih kadrovskih standardov in normativov morali opredeliti večje število zdravstvenih tehnikov v teh ustanovah, pravi Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege oziroma zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Domovi za starejše namreč večinoma postajajo negovalne bolnišnice, saj sprejemajo stanovalce neposredno iz bolnišnic, ki od tam v 80 ali 90 odstotkih prihajajo zaradi težkega zdravstvenega stanja, ugotavlja Ažmanova: »Dopolniti bi bilo treba tudi število zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester. Zdaj se dogaja, da ponoči delata po en bolničar negovalec in tehnik zdravstvene nege, stanovalcev pa je dvesto. Nedopustno je, da sprejemata tako veliko odgovornost za toliko ljudi, pri čemer je jasno, da ti ne morejo dobiti vsega.« Ostarelih je vse več, bolj so bolni in imajo več bolezni hkrati. Dodaja, da so domovi v hudi stiski in sprejmejo vse, ki bi tam delali, ker bolničarjev negovalcev ni na voljo: »To so slabi delovni pogoji, red je problem v tej državi.«

Za enako plačo raje na manj odgovorno mesto


Ljubljana – Več zdravnikov, diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov bi potrebovali tudi v domovih za starejše. To bi morali opredeliti tudi pri pripravi novih kadrovskih standardov in normativov, pravi Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege oziroma zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Domovi za starejše večinoma postajajo negovalne bolnišnice, saj sprejemajo stanovalce neposredno iz bolnišnic, ki od tam v 80 ali 90 odstotkih prihajajo zaradi težkega zdravstvenega stanja. Glavni problem je še vedno, kje dobiti kader. Približno 9500 diplomiranih medicinskih sester, tehnikov zdravstvene nege in bolničarjev negovalcev je povprečno starih več kot 50 let in so izčrpani, saj je vsako delo z ljudmi zahtevno. Vse več tehnikov zdravstvene nege, ki opravljajo fizično naporno in odgovorno delo, pri katerem gre za človeška življenja in zdravje ljudi, odhaja na manj odgovorna in manj zahtevna delovna mesta za enako plačilo.

Po njenem mnenju bodo delavci v zdravstveni negi razmišljali drugače že, če bodo razumljeni, želijo si namreč predvsem boljših delovnih razmer. »Čeprav bodo v zdravstvu morda delali roboti, bo še vedno treba imeti tudi nekoga, ki bo pacientom dal piti, jim prevezal rano in podobno. Zdravstvo bo največja gospodarska panoga. Če ne bomo vlagali v zdravje ljudi, tudi gospodarstva ne bomo mogli krepiti,« pravi Ažmanova in dodaja, da je zato treba v tem poklicu zadržati medicinske sestre, ki jih imamo, in jim nekaj ponuditi.

 

Kje dobiti kader?


Podlaga, da bodo lahko začeli izboljševati kadrovske normative, je dokument o poklicnih kompetencah in aktivnostih v zdravstveni negi, h kateremu je minister za zdravje Aleš Šabeder sredi maja vendarle podpisal soglasje. Stari kadrovski standardi in normativi, iz leta 2013, ne ustrezajo več potrebam pacientov, sindikati v zdravstveni negi pa so z vlado sklenili dogovor, da morajo biti novi sprejeti do konca septembra. Četudi bodo kadrovski normativi prenovljeni, ostaja glavni problem, in ta je, kje dobiti kader, opozarja Ažmanova.
 

Zgrešene politične odločitve


V preteklosti je bilo veliko zgrešenih političnih odločitev. Zujf je na primer povzročil, da niso zaposlili cele generacije za zdravstveno nego izobraženih ljudi, ki je zdaj izgubljena; prešolali so se in preusmerili ter izgubili stik s poklicem, ugotavlja sogovornica. Poudarja, da bi se morali prenehati sprenevedati, kdo je odgovoren za takšno stanje, saj so to vsi, od vlade navzdol. V skupni skrbi za najbolj ranljivo skupino ljudi morajo namreč sodelovati ministrstvi za zdravje in delo ter zavod za zdravstveno zavarovanje ter skupaj vplivati na vrednote v družbi. Glede na to, da smo sedma najstarejša država na svetu, je treba opozarjati, da mora biti socialna blaginja pred ekonomsko, pravi Ažmanova: »Trenutna gospodarska rast omogoča, da moje kolegice zapuščajo poklic. To še posebno velja za tehnike zdravstvene nege, ki opravljajo fizično naporno in odgovorno delo, pri katerem gre za človeška življenja in zdravje ljudi. Glavni vzrok pa ni denar, saj odhajajo na manj odgovorna in manj zahtevna delovna mesta za enako plačilo. V trgovini in proizvodnji imajo manj odgovorno ter lažje psihično in fizično delo.«

image
9 milijonov medicinskih sester bo po vsem svetu primanjkovalo do leta 2030. Foto Leon Vidic

 

Odpovedi kot snežna kepa


Razmisliti bi bilo treba, kako v zdravstveno nego pritegniti mlado generacijo, poudarja sogovornica. V srednjo zdravstveno šolo se jih vsako leto vpiše približno tisoč, vendar jih nato več kot polovica nadaljuje študij v kateremkoli drugem programu. Tako ni nič nenavadnega, da imajo na eni od klinik na UKC dvajset razpisanih mest v zdravstveni negi, prijavijo se trije, eden se odloči za zaposlitev. Nato pa čez kakšen mesec ugotovi, da je delo prenaporno, in odide. »Dogaja se namreč, da je na oddelku deset zdravstvenih tehnikov, eden da odpoved in nato jih mora devet delati za deset; če odide še eden, jih mora osem delati za deset, in snežna kepa odpovedi se začne valiti. V zdravstveni negi dela 90 odstotkov žensk, mater z družino, in mlade generacije na prvo mesto postavljajo sebe,« ugotavlja Ažmanova. To, da smo prišli tako daleč, pomeni, da je v družbi nekaj hudo narobe, komentira. Opaža, da gredo mladi za enako plačilo raje na lažje in manj odgovorno delovno mesto, takšnih pa je v obdobju gospodarske rasti veliko: »Srce me boli, ko tehnice zdravstvene nege odhajajo v Iskro.«

Specialistke z naprednimi znanji

Dokument o poklicnih kompetencah in aktivnostih v zdravstveni negi opredeljuje tudi napredna znanja, kar je velikega pomena za razvoj zdravstvene nege v prihodnosti, pravi Monika Ažman, še zlasti, če bo prihajalo do širitve pooblastil diplomiranih medicinskih sester: »To so nastavki za specialistke in doktorice, kar v razvitem svetu že vse deluje, pri nas pa je še ilegalno. Na Irskem in v ZDA na primer že predpisujejo zdravila kroničnim bolnikom. Pri nas bi lahko začeli s tem, da bi lahko predpisovale nekatere medicinske pripomočke, kot so denimo plenice, podloge, pripomočki za stomo itd. Napredna medicinska znanja potrebujejo na primer diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah, kjer s pomočjo presejanja odkrivajo nove kronične bolnike, ki jih bo treba ustrezno voditi,« razlaga Ažmanova. Pravi, da je na ministrstvu za zdravje že pripravljen program za klinično specializacijo za obravnavo bolnika s kronično neobvladljivo boleznijo. Medicinske pripomočke zdaj pri nas predpisujejo družinski zdravniki, ki se utapljajo v administraciji in dokumentaciji, razbremenile bi jih lahko diplomirane medicinske sestre in patronažne sestre, ki obiskujejo bolnike na domu. Pri nas že imamo enterostomalne terapevtke, ki najbolje vedo, kakšno vrečko bo potreboval posamezni pacient, za katere je potrebno zahtevno dodatno izobraževanje. So v podobni situaciji, kot so bili včasih zdravniki splošne medicine, ko še ni bilo specializacije; zdaj so specialistke z naprednimi znanji, in jih bo treba ustrezno umestiti. 


Po njenem mnenju bodo delavci v zdravstveni negi razmišljali drugače že, če bodo razumljeni, želijo si namreč predvsem boljših delovnih razmer, ne pa da imajo v mesecu dni prosto samo eno soboto in nedeljo. Za to pa bi morali zagotoviti ustrezno število zaposlenih, ki bodo lahko zadovoljili vse potrebe pacientov, da jim bodo lahko omogočili dostojanstvo, da bodo lahko na primer v domu za starejše brez časovne stiske sedli k stanovalcu in mu v miru obuli nogavice. Trenutno je približno 9500 diplomiranih medicinskih sester, tehnikov zdravstvene nege in bolničarjev negovalcev v povprečju starih več kot 50 let. Izčrpani so, saj je vsako delo z ljudmi zahtevno, še toliko bolj pa delo z bolnimi, ki so najbolj občutljivi, opisuje Ažmanova. Zvišati bi bilo treba tudi plače, ki so bile pred 30 leti boljše; zdravstvene tehnice, ki se upokojujejo, imajo boljše izračune za pokojnino iz 80. let. Tehnica zdravstvene nege s 40 leti delovne dobe, ki je v zdravstvenem domu delala izmenično, dopoldne in popoldne, prejme 570 evrov pokojnine, je navedla Ažmanova.

image
V domovih za starejše bi morali z normativi določiti več zdravstvenih tehnikov, pravi Monika Ažman. Foto Jože Suhadolnik

 

Zdravstvene nege ne more izvajati vsak


Poudarja, da dokument o poklicnih kompetencah in aktivnostih v zdravstveni negi, ki mu je minister dal soglasje, nakazuje, da je zdravstvena nega stroka in da tega profesionalnega dela ne more izvajati kar vsak. Dokument največ prinaša tehnikom zdravstvene nege, ki s srednjo strokovno izobrazbo opravljajo več kot polovico zahtevnejših del in nalog vsaj zadnjih 12 let. Priznali jim bodo poklicno kvalifikacijo, kar pomeni, da bodo lahko na tem delovnem mestu ostali do upokojitve in bodo za to prejeli tudi ustrezno plačo; delodajalci so namreč raje dajali večja pooblastila tehnikom zdravstvene nege brez ustreznega plačila, kot zaposlili diplomirane medicinske sestre. Podobne rešitve skupaj s sindikati pripravljajo še za bolničarje negovalce. V domovih za starejše jih je kar nekaj, ki so se izobraževali, niso pa opravili pripravništva in strokovnega izpita, je povedala Ažmanova.
 

Poklic prihodnosti


Kot je še poudarila, je treba spoznati, da je tudi zdravstvena nega del zdravstvenega sistema: »To je poklic prihodnosti. Čeprav bodo morda v zdravstvu delali roboti, bo še vedno potreben nekdo, ki bo pacientom dal piti, jim prevezal rano in podobno. Zdravstvo bo največja gospodarska panoga. Če ne bomo vlagali v zdravje ljudi, tudi gospodarstva ne bomo mogli krepiti.« Zato je treba v tem poklicu zadržati medicinske sestre, ki jih imamo, jim nekaj ponuditi in sprostiti procese znotraj zdravstva. ZZZS bo moral odpreti mošnjo za zdravstveno nego, pomagali bi tudi štipendije, vrtec, na primer v UKC, samski dom, solidarnostna stanovanja in parkirišča za medicinske sestre, pravi Ažmanova.

image
Odprtje novih prostorov internistične prve pomoči Interne klinike UKC Ljubljana in splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana. Ljubljana, 14. november 2017 [UKC Ljubljana,Ljubljana pacienti,bolniki,medicina,zdravstvo] Foto Leon Vidic/delo


Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bo do leta 2030 po vsem svetu primanjkovalo 9 milijonov medicinskih sester. Pri nas pogosto kot rešitev omenjajo uvoz delovne sile z Balkana. Zavedati pa se je treba, da migracije potekajo z juga na sever in z vzhoda na zahod, pri čemer je Slovenija tranzicijska država: »Če jim na primer v Nemčiji ponujajo stanovanje, učenje jezika in takojšnjo zaposlitev, pri nas pa ne uredimo ustreznih razmer še za tiste, ki jih že imamo, ne vem, od kod bi jih lahko uvažali,« sklene Ažmanova.