Medicinske sestre na robu izumrtja

Kadrovska podhranjenost: tako kot v Evropi je tudi v Sloveniji premalo zdravstvenega osebja. Poziv vladi in fakultetam za povečanje števila vpisnih mest.

Objavljeno
27. avgust 2018 08.00
Posodobljeno
27. avgust 2018 15.04
V prihodnjih letih se bo upokojila številna in najbolj izkušena generacija sester, ki je ne bo mogoče nadomestiti, saj jih na trgu dela ne bo dovolj. Foto Roman Šipić
Ljubljana – V slovenskih zdravstvenih ustanovah zadnja leta kronično primanjkuje medicinskih sester. Zaradi dopustov se sistem še zlasti poleti približa kolapsu. Zbornica zdravstvene nege je izračunala, da bi morali v bolnišnicah za zagotavljanje minimalnih standardov takoj zaposliti najmanj 1466 diplomiranih sester in 643 zdravstvenih tehnikov.

»Na začetku poletja smo na oddelku za intenzivno interno medicino začasno zaprli pet postelj. Trudimo se, da zapiranja ni več, kot ga je bilo v preteklih letih,« opisujejo na UKC Ljubljana. V več drugih ustanovah so razmere prav tako kritične in vse težje obvladljive, dodajajo na zbornici zdravstvene in babiške nege, zaradi česar so nekatere medicinske sestre morale predčasno prekiniti dopust in se vrniti med bolnike.


Država jim specializacije ne plačuje


Leta 2016 je primanjkovala kar četrtina izvajalcev zdravstvene nege, če bi upoštevali še potrebe domov starejših, socialnovarstvenih in drugih zavodov, bi se delež še povečal. Zbornica je zaradi skrb vzbujajočih razmer pred dvema tednoma pozvala vlado in pet zdravstvenih fakultet k povečanju števila vpisnih mest v programu zdravstvene nege, a je za zdaj naletela na gluha ušesa. S pozivom želijo rešiti položaj zdravstvenih tehnikov, ki se »doizobražujejo« ob delu. Za izredni študij plačujejo do 3500 evrov na letnik, kar si 30-letne medicinske sestre z 900 evri plače težko privoščijo, zato nekatere najamejo bančno posojilo.

8,8 medicinske sestre na tisoč prebivalcev imamo v Sloveniji, povprečje EU je 9,2.


Pravzaprav je neverjetno, ugotavlja predsednica zbornice Monika Ažman, da »država zdravnikom plačuje specializacijo, medicinskim sestram, kljub njihovi nizki plači, pa ne«. Hkrati fakultetam ni do povečanja vpisa – ljubljanska ga, denimo, v programu babištva in zdravstvene nege celo zmanjšuje –, saj tako kot v zdravstvu tudi v terciarnem izobraževanju denar ne sledi uporabniku, dodaja. Sporno je še, da smo ena redkih držav, v katerih morajo izredni študenti plačevati drage vaje v kliničnem okolju, in da fakultete združujejo redni in izredni študij, čeprav so slušatelji zadnjega zaposleni z 20-letnimi izkušnjami, a morajo poslušati enaka predavanja kot »novinci«.

Zdravstvene ustanove nimajo vzvodov za plačno stimulacijo zaposlenih.
Slovenske medicinske sestre so v tujini iskan kader.
Poklic bi morali uvrstiti med deficitarne in pripraviti strategijo.
Več kot tretjina medicinskih sester je starejših od 50 let.


To je prvi oreh, ki ga bodo morali streti, v nadaljevanju pa ne bo šlo brez širše strategije za reševanje problematike kadrovskega deficita, če pri tem upoštevamo tudi izboljšanje delovnih razmer in plačila. Na zavodu za zaposlovanje delodajalci zdaj iščejo 90 medicinskih sester, večinoma diplomiranih. Na ministrstvu za zdravje so za Delo poziv pokomentirali z besedami, da je za kadrovsko politiko pristojen vsak zdravstveni zavod sam. Vendar priznavajo, da v državi ne dosegamo evropskega povprečja števila medicinskih sester in da je v času recesije Zujf zamejil zaposlovanje.


Izgorelost brez primere


Da razmere mejijo na katastrofo, kažejo tudi podatki ljubljanskega kliničnega centra. V največji slovenski zdravstveni ustanovi je letos delovno razmerje prenehalo 127 medicinskim sestram, od tega je šlo v 110 primerih za sporazumno odpoved. Pojasnjujejo, da odhajajo zaradi velikih obremenitev. Medicinske sestre delajo v treh izmenah, torej ponoči, konec tedna in za praznike, poleg tega morajo prav zaradi kadrovske stiske – odhodov, bolniških in porodniških odsotnosti – opraviti številne nadure. Čeprav so dodatne srednje in diplomirane medicinske sestre iskali z razpisi, se je nanje, tako kot v mariborskem UKC, javila peščica. Od 616 delovnih mest so jih zapolnili le 50.


Upokojevanje bo zdesetkalo vrste


Vzrokov za odhode je več. Tog javni sektor, plačna uravnilovka in zahtevnost dela, naštevajo na kliničnem centru, zato si številne sestre poiščejo delo bližje doma ali gredo po boljše plačilo čez mejo, nekatere se zaposlijo v referenčnih ambulantah in urgentnih centrih. »Kriza in pomanjkanje kadrov nista le slovenski, ampak svetovni problem, zato dobivajo pri nas izobraženi in izvrstni kadri v tujini odlične ponudbe. Imeti bi morali vzvode, da jih zadržimo in stimulativno nagradimo,« še razmišljajo. Srednja medicinska sestra z napredovanji povprečno prejme 783 evrov neto, diplomirana pa 1062.

image
Plače medicinskih sester Foto Infografika Dela


Razmere se lahko v bližnji prihodnosti dodatno zaostrijo. Tako kot se stara prebivalstvo, se stara tudi več kot 22.000 medicinskih sester, ki skrbijo zanj. Leta 2010 je bilo državljanov, starejših od 65 let, 17,5 odstotka, leta 2050 jih bo dvakrat več. Medtem je tretjina medicinskih sester že danes starejših od 50 let. V prihodnjih letih se bo tako upokojila številna in najbolj izkušena generacija sester, ki je ne bo mogoče nadomestiti, saj jih na trgu dela ne bo dovolj, svarijo na zbornici.


Pri Avstrijcih z dvema plačama več


V Nemčiji, denimo, so pred mesecem napovedali 13.000 novih delovnih mest za medicinske sestre. Marsikatera slovenska sestra je kruh že našla v tujini. V zadnjih dveh letih in pol jih je 517 dobilo potrdilo o dobrem imenu, ki ga potrebujejo za delo onkraj meje, samo letos 151. Od tega jih je kar 95 odstotkov odšlo v Avstrijo. Ker potrdila zahteva vse manj delodajalcev, natančnega pregleda nad odlivom nima nihče. Severni sosedje na slovenskih zaposlitvenih portalih, tako kot Švicarji, srednje in diplomirane medicinske sestre iščejo ves čas. Poleg prenočišča, dobrih delovnih razmer in plačila jim zagotavljajo dodatno izobraževanje.

Povpraševanje večje od ponudbe
Mariborski UKC je letos zapustilo 39 medicinskih sester, odgovarjajo za Delo, zato trenutno iščejo njihove zamenjave. Zanikajo, da se le redko kdo javi na zaposlitvene oglase, vendar priznavajo, da je trenutno povpraševanje po medicinskih sestrah večje od ponudbe. Ne glede na to, jih v tujini ne bodo iskali, niti niso zaradi njihovega pomanjkanja zaprli še nobenega oddelka.


V Gradcu, na primer, našim diplomirankam ponujajo redno zaposlitev, visoko plačo z dodatki ter 13. in 14. plačo. Minimalna neto plača je po avstrijski zakonodaji 1615 evrov (dodatni plači pa sta manj obdavčeni), vendar večina prejema tudi 2000 evrov na mesec.


Normativov ni na obzorju


Kje so obtičale rešitve za nehvaležni položaj desnih rok naših zdravnikov? Na ministrstvu se hvalijo, da so v zadnjem mandatu uredili status in plačilo srednjih medicinskih sester, dvignili cene zdravstvenih storitev v varstveno-delovnih centrih ter ustanovili delovne skupine, ki bodo pripravile pregled normativov v zdravstveni negi. Na sprejetje teh sester aktivno čakajo od leta 2013, letos so zaradi tega tudi stavkale, a kot kaže, so od njih še zelo oddaljene.

image
Zaradi nevzdržnih razmer so nekatere medicinske sestre morale predčasno prekiniti dopust in se vrniti med bolnike. Foto Jure Eržen


Na ljubljanskem UKC pa luknje krpajo po svoje. Poenotili so izhodiščne plače na oddelkih, ki zahtevajo posebno znanje, junija so v svoje vrste povabili pet študentov visoke šole za zdravstvo, kar na zbornici podpirajo in vidijo kot prvi korak k zapolnjevanju kadrovske vrzeli. Po podatkih e-študentskega servisa študenti dobijo štiri evre neto, po besedah Monike Ažman so že imeli načrt, da bi plačilo zvišali na šest evrov, vendar se je zataknilo. Le z višjim plačilom, je prepričana, bi lahko študente zvabili iz trgovin, lokalov in turizma. »Na medicinskih sestrah varčujejo vsi. Do konca smo izčrpane, takšne pa pacientom ne moremo ponuditi nič,« pravi.