Mediji se spreminjajo, zgodbe ostajajo

V jubilejnem letu se bomo spominjali preteklosti časopisa in ljudi, ki so ga ustvarjali skozi čas.

Objavljeno
05. januar 2019 07.58
Posodobljeno
10. januar 2019 14.49
Danes ima večina v rokah medij, ki se imenuje pametni telefon. Pred 60 leti je večina imela v rokah časopis. Spremenila se je le oblika, vsebina ostaja. Za vas jo ustvarjamo novinarji Dela. FOTO: fotodokumentacija Dela
Tako kot je v življenju vsakega človeka 60. rojstni dan pomembna prelomnica, je nekaj podobnega tudi s časopisom. Pred petimi dnevi smo vstopili v leto, ko bo časnik Delo praznoval 60 let obstoja.

Svoj rojstni dan bo časopis praznoval na praznik dela, 1. maja. Na ta dan leta 1959 je namreč z združitvijo Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice prvič izšel nov časopis, ki je v preteklih skorajda šestih desetletjih postal nepogrešljiv del vsakdana slovenske družbe.

Ob častitljivi obletnici se bomo tudi v časopisni hiši Delo do slavnostnega in za nas jubilejnega 1. maja na različne načine spominjali preteklosti, na katero smo lahko tisti, ki smo aktivno sodelovali pri ustvarjanju časopisa, zelo ponosni. Tudi vas, dragi bralci, bomo spomnili na pot, ki smo jo prehodili skupaj.
 

Delova osebnost leta


Prva na poti počastitve te obletnice bo obširna marketinška kampanja, ki bo naslavljala vso slovensko javnost. Začeli jo bomo s slavnostnim dogodkom 9. januarja v Cankarjevem domu, ko bomo tudi razglasili že tradicionalno Delovo osebnost leta, različne aktivnosti, vezane na kampanjo, pa se bodo izvajale vsaj do poletja. Vsako soboto do maja boste lahko spremljali posebno stran v Delu, v kateri bomo obujali teh 60 let in se poklonili številnim novinarskim peresom, urednikom, fotografom, naročnikom, zvestim bralcem in drugim ustvarjalcem Delovih zgodb zadnjih 60 let.

In ker je vsako pomembno obdobje Dela zaznamoval nov slogan, bo tudi Delo po 9. januarju uporabilo novega. Kampanja izhaja iz dejstva, da svet postaja vse bolj polariziran, podajanje novic na preprost način pa vse bolj privlačno.

image
Zadnja naslovnica Slovenskega poročevalca 28. aprila 1959. FOTO: Leon Vidic/Delo

 

Ker nam je mar


Ljudje dobivamo lažen občutek, da smo zadostno informirani, mediji, ki tak način uporabljajo, pa pridobivajo čedalje več občinstva in moči. Toda čeprav mnogi mediji in institucije želijo prikazati svet črno-bel, ta v resnici ni takšen. Vsaka tematika nosi v sebi spekter različnih pogledov, ki so bolj ali manj kompleksni. Tem pogledom se ne smemo izogibati. Moramo jih spoznati in razumeti, saj bomo samo tako znali stvari prav presojati. In tu nastopi poslanstvo Dela, ki ga najbolje izraža manifestno sporočilo kampanje.

Ker nam je mar in ker je naše delo, da vi veste več. Novi Delov slogan bo nadaljevanje vseh dosedanjih udarnih misli, ki so krasile glavo Dela na naslovnici, od prve Proletarci vseh dežel, združite se prek Samostojni časnik za samostojno Slovenijo do Pravica vedeti.
 

Kakovostni časopis z združitvijo


Kako je Delo sploh nastalo in od kod ime? Pred desetletji se je ­pokojni kolega Slavko Fras, ki je bil v času nastajanja Dela dopisnik Ljudske pravice iz Avstrije, po nastanku Dela pa je nadaljeval delo dopisnika kot »Delov človek«, spominjal, kako je vse skupaj potekalo. Povedal je, da je bilo razburjenje med ljudmi veliko, ko so za prvomajske praznike namesto svojega Poročevalca ali Pravice dobili časopis z novim imenom. Anekdota pravi, da se je kolporter pred ljubljansko pošto drl: »Kupite Delo. Delo, Pravice ni več,« ljudje pa so se spogledovali in hudomušno nasmihali.

Potrebo po združitvi Ljudske pravice, ki je izhajala na Kopitarjevi ulici, in Slovenskega poročevalca s Tomšičeve ulice so tedanji oblastniki razglašali že dalj časa, kajti razlike med časopisoma skoraj ni bilo. Oba sta bila glasili Socialistične zveze delovnega ljudstva, in zakaj ne bi z združitvijo naredili zares kakovostnega časopisa, so razmišljali. Poleg tega naj bi imela Ljudska pravica kot nekdanje glasilo Komunistične partije Slovenije čedalje nižjo naklado, ukinjati časopis s takšno tradicijo pa v tistih časih ne bi bilo v skladu z »linijo«.

Snovalci združitve obeh dotedanjih časopisov so se kar nekaj časa prepirali o imenu novega resnega časopisa v Sloveniji, Ljubljanski dnevnik, ki je tedaj izhajal v založništvu Slovenskega poročevalca, je veljal za lahkotnejše časopisno čtivo. Še ena izmed anekdot govori o tem, da naj bi glavni urednik Slovenskega poročevalca Rudi Janhuba, ki je v centralnem komiteju takrat edine partije vodil komisijo za tisk, na neki seji, na kateri so se žolčno prepirali o imenu novega dnevnika, vzrojil in dejal: »Bo kar Delo, tovariši!«

Kar-Delo je počasi poudaril in vsi prisotni so razumeli, od kod ideja in kdo je bil njen avtor. Slavko Fras je povedal, da si je bilo tedaj težko predstavljati, da takratni prvi in vrhovni Slovenec Edvard Kardelj, ki je bil pobudnik, če ne kar ustanovitelj Pravice in Poročevalca, sploh ne bi imel besede pri imenu novega osrednjega slovenskega političnega dnevnika. Ime mu je moralo, tako Fras, takoj priti na misel.

image
Zadnja naslovnica Ljudske pravice 29. aprila 1959. FOTO: Leon Vidic/Delo

 

Simbolika oglasov


Nekaj dni pred izidom prve številke Dela je v Slovenskem poročevalcu 19. aprila 1959 izšel oglas: »Novi dnevnik Delo bo postal glasilo, obveščevalec in svetovalec našega delovnega človeka, kolektivov ter družbenih in političnih organizacij. Z naročilnico si zagotovite redno prejemanje dnevnika Delo ...«

Dan kasneje je Poročevalec objavil še en oglas, in sicer: »Časopisno podjetje Delo, Ljubljana, Tomšičeva ulica številka 1, sprejme takoj več strojnih stavcev (tudi upokojencev), več ročnih stavcev – meterjev, več rotostrojnikov... 3 vratarje ...« Poleg tega pa je bil manjši oglas, v katerem podjetje Slovenski poročevalec, Tomšičeva ulica 1, Ljubljana prodaja »večjo količino makulaturnega (potiskanega) časopisnega papirja – primernega za industrijsko prodajo. Pri nakupu večje količine do 30 odstotkov popusta.« Zanimiva simbolika, dve časopisni podjetji na istem naslovu – prvo v nastajanju najema novo delovno silo, drugo v ukinjanju prodaja časopisni papir.

V zadnji številki Slovenskega poročevalca, ki je izšla v torek, 28. aprila 1959 (številka 99, leto XX), je njegov odgovorni urednik Sergej Vošnjak v poslovilnem članku na naslovnici med drugim zapisal: »Slovenski poročevalec ne bo več izhajal. Toda njegova tradicija, njegova vsebina se bo nadaljevala ... Dobili smo enotno glasilo, še močnejšega glasnika pri naših skupnih naporih za nadaljnji razvoj in utrjevanje skupnih načel.«

In ob poslovilnem uvodniku Sergeja Vošnjaka so tedanji bralci Poročevalca lahko že prebrali napoved najpomembnejših vsebin, ki jih bodo že 1. maja prebrali v Delu. Na zadnji strani pa se je uredništvo Slovenskega poročevalca poslovilo od svojih bralcev s celostransko Pečarjevo karikaturo vseh novinarjev, urednikov in drugih sodelavcev časopisa.

image
Naslovnica prve številke Dela 1. maja 1959. FOTO: Leon Vidic/Delo

 

Delo je bilo rojeno


Zadnja številka Ljudske pravice je izšla v sredo, 29. aprila 1959 (številka 99, letnik XXV), na naslovnici pa je tedanji glavni in odgovorni urednik Ivan Šinkovec v poslovilnem uvodniku zapisal: »V rokah imate danes zadnjo številko časnika, ki je v zadnjega četrt stoletja delavskega gibanja na Slovenskem, borbe delavskega razreda, naše revolucije in graditve socialistične družbe odigral pomembno vlogo. Jutri boste že prejeli Delo, ki naj ohrani svetle tradicije Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca.« Sodelavci Pravice so se od bralcev poslovili s skupinsko fotografijo na naslovnici.

Prva številka Dela je potem izšla v petek 1. maja 1959, prvi glavni urednik je bil dotedanji glavni urednik Poročevalca Rudi Janhuba, odgovorni urednik pa Ivan Šinkovec iz Pravice. Glede na to, da je Delo nastalo v času, ko je Zveza komunistov Jugoslavije praznovala 40-letnico, je spremno besedo novemu časopisu napisal Miha Marinko, tedanji sekretar centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je med drugim zapisal: »Sredi tega postaja prva številka Dela simbolično dejanje, čeprav sovpada s slavnostnimi dnevi, kot logičen zaključek nekega obdobja, ki prinaša ne le kvantitativne, ampak predvsem kvalitativne spremembe v naše novinarsko in sploh družbeno življenje ... Delo naj postane list vseh naših delovnih ljudi z neomejenim krogom sodelavcev, postane naj tribuna ustvarjalnih naporov za uspešen razvoj socialistične družbe.«

Delo je bilo rojeno in sčasoma postalo to, kar je še vedno – osrednji slovenski dnevnoinformativni časopis.