Mediji: Zakon o tujcih je v nasprotju z ustavo
Po neuradnih informacijah v več medijih naj bi ustavno sodišče razveljavilo sporno novelo zakona o tujcih.
Odpri galerijo
Povečani migracijski tok ne more biti razlog za omejitev sprejemanja prošenj za azil. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Po poročanju več medijev je ustavno sodišče razveljavilo del novele zakona o tujcih, v delu, kjer omejuje pravico do vlaganja prošenj za azil. Takšno odločitev naj bi neuradno podprlo osem sodnikov, eden je glasoval proti.
Pobudo za presojo novele zakona o tujcih je vložila prejšnja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer leta 2017. Ustavni sodniki naj bi razveljavili sporni 10.b člen, ki je dopuščal možnost, da policija na meji zavrača vse prošnje za azil brez individualne obravnave, če državni zbor razglasi izredne razmere. O tem naj bi glasoval, če bi ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da sta »zaradi spremenjenih razmer na področju migracij ogrožena javni red ali notranja varnost Slovenije, kar bi lahko otežilo delovanje osrednjih institucij države in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij«.
Da so takšna določila v nasprotju z mednarodnimi konvencijami, so ob sprejemanju zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za notranje zadeve pod vodstvom Vesne Györkös Žnidar, opozarjali tudi pravni strokovnjaki. Kot je znano, je prav podpora tem določilom pripeljala do razdora znotraj takrat vladajoče SMC.
Po navedbah v več medijih, med njimi na Radiu Slovenija in Mladini, naj bi ustavni sodniki odločili, da so sicer v izrednih razmerah možne izredne omejitve človekovih pravic, a bi državni zbor dejansko moral razglasiti čisto prave izredne razmere, pa še po tem morajo biti omejitve človekovih pravic sorazmerne. Celo prave izredne razmere ne bi opravičevale popolne prepovedi sprejemanja prošenj za azil.
Z ustavnega sodišča pa so nam sporočili, da notranji postopki v tej zadevi še niso končani. »Vse dokler odločitev ustavnega sodišča ni objavljena, velja, kot da je še ni. Do tega trenutka je vsako zadevo vedno mogoče ponovno odpreti in o njej še razpravljati,« je pojasnil generalni sekretar Sebastian Nerad.
Pobudo za presojo novele zakona o tujcih je vložila prejšnja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer leta 2017. Ustavni sodniki naj bi razveljavili sporni 10.b člen, ki je dopuščal možnost, da policija na meji zavrača vse prošnje za azil brez individualne obravnave, če državni zbor razglasi izredne razmere. O tem naj bi glasoval, če bi ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da sta »zaradi spremenjenih razmer na področju migracij ogrožena javni red ali notranja varnost Slovenije, kar bi lahko otežilo delovanje osrednjih institucij države in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij«.
Da so takšna določila v nasprotju z mednarodnimi konvencijami, so ob sprejemanju zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za notranje zadeve pod vodstvom Vesne Györkös Žnidar, opozarjali tudi pravni strokovnjaki. Kot je znano, je prav podpora tem določilom pripeljala do razdora znotraj takrat vladajoče SMC.
Po navedbah v več medijih, med njimi na Radiu Slovenija in Mladini, naj bi ustavni sodniki odločili, da so sicer v izrednih razmerah možne izredne omejitve človekovih pravic, a bi državni zbor dejansko moral razglasiti čisto prave izredne razmere, pa še po tem morajo biti omejitve človekovih pravic sorazmerne. Celo prave izredne razmere ne bi opravičevale popolne prepovedi sprejemanja prošenj za azil.
Z ustavnega sodišča pa so nam sporočili, da notranji postopki v tej zadevi še niso končani. »Vse dokler odločitev ustavnega sodišča ni objavljena, velja, kot da je še ni. Do tega trenutka je vsako zadevo vedno mogoče ponovno odpreti in o njej še razpravljati,« je pojasnil generalni sekretar Sebastian Nerad.
