Medijske toplice so prodajali brez veljavnega sklepa
Višje sodišče pritrdilo Zagorjanom, da je bila prodaja Medijskih toplic družbi Meru nezakonita, zato jo je razveljavilo.
Odpri galerijo
Medijske toplice – le v čigavi lasti bodo na koncu pristale? FOTO: Mavric Pivk/Delo
Ljubljana – Nedavni pritožbi Zagorjanov, da je prodaja hotelsko-bazenskega kompleksa Medijske toplice nezakonita, ker stečajni upravitelj Igor Bončina zanjo nima sklepa o prodaji, je višje sodišče ugodilo. To pomeni, da Medijske toplice – za zdaj – ne bodo pristale v rokah ljubljanske družbe Meru, ki je zanje aprila ponudila 375 tisočakov, kar je štirikrat manj od tržne vrednosti. Tako je propadel tudi šesti poskus prodaje.
V Zagorju so si oddahnili, ker Medijskih toplic, čeprav povsem propadlih in izropanih, ne bo kupila družba, ki med letoma 2014 in 2018 po podatkih baze Gvin ni imela nobenih prihodkov, ki je v 2017 in 2018 prikazala izgubo v višini 38 evrov, ki nima zaposlenih in je v lasti Ljubljančanke Marije Zaletelj. Samo rušenje topliškega kompleksa bi namreč zahtevalo vsaj milijon evrov, kot je pred časom ocenil stečajni upravitelj Bončina, nadaljnje investicije vanj pa še nekajkrat toliko. Mimogrede: družba Meru se je zavezala, da bo oživila turizem v Toplicah.
Občina Zagorje je na nepremičninah v Medijskih toplicah – celoten kompleks se nahaja na 24.000 kvadratnih metrih površin in je zaprt od leta 2009 – sicer upnica s statusom predkupnega upravičenca. V tej vlogi je maja zagorski župan Matjaž Švagan sodišču tudi predlagal začasno ustavitev postopka prodaje z argumentom, da v vseh teh letih sodišče ni izdalo sklepa o prodaji kompleksa, zaradi česar so nični tudi vsi drugi sklepi.
V zadnjih treh letih in pol od začetka stečajnega postopka se je v zadevi Hotel Medijske toplice nabralo za več kot šestdeset objav procesnih dejanj. Zadnja med njimi je sklep Višjega sodišča v Ljubljani, v katerem le-to pritrjuje Zagorjanom in razveljavlja prodajo Medijskih toplic družbi Meru. Soglasje za prodajo je Igor Bončina pridobil od podjetja Alos, ki je status ločitvenega upnika prevzelo od hipotekarne upnice NKBM. Ta mu je priznane terjatve prvega zastavnega reda v višini 833.000 evrov prodala lani.
Upravitelj Bončina je predlogu Zagorjanov sicer ugovarjal in se skliceval na ukrepe, vezane na epidemijo covida-19, toda sodišče je ocenilo, da se zakon o začasnih ukrepih ni nanašal na rok za uveljavitev pravice predkupnega upravičenca. Višji sodniki sodišču prve stopnje tudi očitajo, da je prodajo kompleksa v Medijskih toplicah s postopkom nezavezujočega zbiranja ponudb izvedlo brez ustrezne pravne podlage.
Vsaka prodaja premoženja, vztraja višje sodišče, se začne s sodnim sklepom o prodaji, kajti le tako je mogoče zagotoviti transparentnost in sledljivost. Nedvomno pa mora sodišče izdati nov sklep o prodaji, če je predlagana drugačna prodaja kot v sklepu pred tem. V primeru Medijskih toplic zato ni pomembno, ali je upravitelj v šestem poskusu prodaje predlagal prodajo s postopkom nezavezujočega zbiranja ponudb.
V vsakem primeru je treba pred izvedbo postopka pridobiti sklep sodišča. V nadaljevanju postopka, je odločilo višje sodišče, bo moral upravitelj vložiti nov predlog za prodajo dolžnikovega premoženja, sodišče prve stopnje pa znova odločati o njem.
V Zagorju so si oddahnili, ker Medijskih toplic, čeprav povsem propadlih in izropanih, ne bo kupila družba, ki med letoma 2014 in 2018 po podatkih baze Gvin ni imela nobenih prihodkov, ki je v 2017 in 2018 prikazala izgubo v višini 38 evrov, ki nima zaposlenih in je v lasti Ljubljančanke Marije Zaletelj. Samo rušenje topliškega kompleksa bi namreč zahtevalo vsaj milijon evrov, kot je pred časom ocenil stečajni upravitelj Bončina, nadaljnje investicije vanj pa še nekajkrat toliko. Mimogrede: družba Meru se je zavezala, da bo oživila turizem v Toplicah.
Občina Zagorje je na nepremičninah v Medijskih toplicah – celoten kompleks se nahaja na 24.000 kvadratnih metrih površin in je zaprt od leta 2009 – sicer upnica s statusom predkupnega upravičenca. V tej vlogi je maja zagorski župan Matjaž Švagan sodišču tudi predlagal začasno ustavitev postopka prodaje z argumentom, da v vseh teh letih sodišče ni izdalo sklepa o prodaji kompleksa, zaradi česar so nični tudi vsi drugi sklepi.
Zagorskemu županu Matjažu Švaganu je s prtiožbo na višjem sodišču uspelo razveljaviti prodajo Medijskih toplic. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V zadnjih treh letih in pol od začetka stečajnega postopka se je v zadevi Hotel Medijske toplice nabralo za več kot šestdeset objav procesnih dejanj. Zadnja med njimi je sklep Višjega sodišča v Ljubljani, v katerem le-to pritrjuje Zagorjanom in razveljavlja prodajo Medijskih toplic družbi Meru. Soglasje za prodajo je Igor Bončina pridobil od podjetja Alos, ki je status ločitvenega upnika prevzelo od hipotekarne upnice NKBM. Ta mu je priznane terjatve prvega zastavnega reda v višini 833.000 evrov prodala lani.
Upravitelj je ugovarjal, toda ...
Upravitelj Bončina je predlogu Zagorjanov sicer ugovarjal in se skliceval na ukrepe, vezane na epidemijo covida-19, toda sodišče je ocenilo, da se zakon o začasnih ukrepih ni nanašal na rok za uveljavitev pravice predkupnega upravičenca. Višji sodniki sodišču prve stopnje tudi očitajo, da je prodajo kompleksa v Medijskih toplicah s postopkom nezavezujočega zbiranja ponudb izvedlo brez ustrezne pravne podlage.
Vsaka prodaja premoženja, vztraja višje sodišče, se začne s sodnim sklepom o prodaji, kajti le tako je mogoče zagotoviti transparentnost in sledljivost. Nedvomno pa mora sodišče izdati nov sklep o prodaji, če je predlagana drugačna prodaja kot v sklepu pred tem. V primeru Medijskih toplic zato ni pomembno, ali je upravitelj v šestem poskusu prodaje predlagal prodajo s postopkom nezavezujočega zbiranja ponudb.
V vsakem primeru je treba pred izvedbo postopka pridobiti sklep sodišča. V nadaljevanju postopka, je odločilo višje sodišče, bo moral upravitelj vložiti nov predlog za prodajo dolžnikovega premoženja, sodišče prve stopnje pa znova odločati o njem.
