Tiskane izdaje
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo na slovenskih avtocestah od leta 2005 do 8. septembra letos povoženih 20 medvedov (večina na primorski), volk in noben ris, če upoštevamo le zavarovane zveri. Nezgode so se iztekle brez hujših posledic za voznike in potnike in precej manj srečno za živali.
Ograja, ki poteka vzporedno z avtocesto, za medveda ni velika ovira. Klemen Jerina z oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani je s sodelavci med leti 1994 do 2000 s pomočjo kamer z infrardečimi senzorji, slednih peščenih blazin ter opazovanja v snegu proučeval prehajanje živali čez primorsko avtocesto, ki nima nobenega zelenega mostu za prehod živali. Raziskava je pokazala, da ograja ni velika ovira niti za manjše sesalce in volkove, je pa pomembna za rise in skoraj nepropustna za parkljarje, zlasti divjega prašiča.
Najmanj prehodov
Ker na primorski avtocesti ni niti enega zelenega mostu, lahko živali prometnico prečkajo edino po običajnih viaduktih, podvozih in nadvozih. Na več kot 600 kilometrih slovenskih avtocest je več kot tisoč objektov, ki jih živali uporabljajo za prehajanje avtoceste, odgovarjajo z Darsa. Najmanj jih je na primorski avtocesti, ki je bila zgrajena že pred 40 leti, več pa na kasneje zgrajenih avtocestah, na kar je Dars lahko vplival. »Za varne prehode živali smo vse podvoze evidentiranih območij prehajanja živali razširili tudi do širine dvanajst metrov, tako da imajo poleg vozišča še dodaten, neutrjen pas za prehajanje. S podaljšanjem premostitev čez vodotoke je zagotavljen pas za prehajanje živali pod mostovi ob vodotokih. Živali uporabljajo za prehajanje tudi številne nadvoze, pri čemer je nekaj objektov, ekoduktov, širokih od 25 do 65 metrov, ki so zgrajeni izključno za prehajanje živali, nekaj je tudi razširjenih nadvozov, kjer je poleg lokalne ceste zagotovljena še ustrezna širina travnatega pasu za prehajanje živali. Za manjše sesalce, dvoživke in vidre so prilagojeni tudi prepusti pod avtocestami, ki imajo za prehajanje vgrajeno suho polico. Tematika prehajanja živali se obravnava v postopku priprave državnega prostorskega načrta praktično od samega začetka,« so še pojasnili z Darsa.
Infrazvočni odganjalci, kamere in električne ograje
Resnici na ljubo je več živali kot na avtocestah povoženih na železniških tirih in drugih cestah. Kot opozarja Miha Marenče z ZGS, te prometnice potekajo tudi vzporedno s primorsko avtocesto. Njen del med Vrhniko in Uncem je poleg ceste proti Kočevju pri Jasnicah druga največja »črna točka« za prehajanje živali. Zelenega mostu ni v nobenem načrtu, zato bodo nevarnost za živali in za ljudi poskušali zmanjšati z ukrepi, ki jih bodo izvedli v okviru pravkar začetega novega slovensko-hrvaško-italijanskega projekta Life – DinAlpBear, Upravljanje rjavega medveda na ravni populacije v severnih Dinaridih in Alpah. Kot je pojasnil Marenče, tudi vodja projekta, bodo v prvi fazi na šestih kilometrih državnih cest namestili kamere za zaznavanje gibanja v kombinaciji z 240 infrazvočnimi odganjalci, ki bodo na nevarnost opozorili živali, z utripajočimi znaki pa tudi voznike. Na osmih kilometrih železniških prog Ljubljana–Divača, Pivka–Ilirska Bistrica in Novo mesto–Metlika bodo postavili 160 takšnih odganjalcev, na odseku avtoceste med Vrhniko in Uncem pa na obeh straneh avtoceste dvakrat po 15 metrov dolgo električno ograjo.
Na ta način bodo zmanjšali možnost nesreč, ne bodo pa odpravili problema prehajanja avtoceste za velike živali. Na ZGS se zavedajo, da je strošek gradnje zelenega mostu velik (po podatkih Dars je pokriti vkop pri Medvedjeku stal 871.000 evrov, podvoz za prehod divjadi na odseku Pluska-Ponikve pa 633.000 evrov), kljub temu pa so prepričani, da bi bilo treba na Postojnskem, med Javorniki in Snežnikom na eni strani ter Hrušico in Nanosom na drugi strani, zgraditi vsaj en zeleni most, saj velike živali, kot kažejo opazovanja, obstoječe prehode »nerade« uporabljajo.
