Mega fotovoltaični sistem na brežinah HE

Študija ob brežinah na spodnji Savi predvideva 37 sončnih elektrarn, postavitev katerih pa bo morda ekonomična po letu 2020.

Objavljeno
26. november 2014 10.34
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje

Brežice – Po koncu gradnje spodnjesavske verige hidroelektrarn družba HESS na 47 kilometrih brežin petih akumulacijskih jezer načrtuje postavitev največjega sistema sončnih elektrarn (SE) v državi. Predvidena moč namreč znaša 38,6 megavata kar je 15 odstotkov moči vseh 3340 SE v Sloveniji.

Glede na študijo primernih lokacij za postavitev sončnih modulov, ki so jo v Savaprojektu letos izdelali po naročilu družbe Hidroelektrarne na spodni Savi (HESS), je vzdolž Save med Vrhovim in mejo s Hrvaško mogoče umestiti 37 SE. Ob strehah jezovnih zgradb petih HE (Boštanj, Blanca in Krško obratujejo, Brežice so začeli graditi marca, Mokrice so v načrtu) in prostih površinah ob akumulacijah je večina SE predvidenih na vodni in zaledni strani visokovodnih nasipov.

Največ, 12, bi jih zgradili ob zajezitvi pred Blanco, najobsežnejše pred Brežicami. Dolžina najdaljše je šest kilometrov, največja bi bila s šestimi megavati šestkrat močnejša od trenutno najzmogljivejših v državi.

Medtem ko bo pet hidroelektrarn predvidoma proizvedlo 692 gigavatnih ur električne energije na leto (5,3 odstotka slovenske porabe v letu 2013), bi največji fotovoltaični sistem v Sloveniji proizvajal 42 gigavatnih ur električne energije (0,3 odstotka). Ob upoštevanju letošnjih cen opreme je gradnja ocenjena na 50,7 milijona evrov.

Čakanje na subvencijo ali razvoj

»Jasno je, da v tem trenutku investicija ni ekonomična. Toda govorimo o obdobju 2020–2025. Poleg tega se pojavljajo govorice, da EU pripravlja dodatne finančne vire za podporne sheme za obnovljive vire energije (kdaj bodo subvencije spet na voljo v Sloveniji, ni znano, op. a.),« pravi direktor HESS Bogdan Barbič: »Za nas je pomembno, da imamo, ko bo projekt ekonomično izvedljiv, rešitev v predalu.«

Brez subvencij in prodaje emisijskih kuponov bi sistem postal rentabilen, če bi se cena električne energije z današnjih 40 do 50 evrov na MWh povišala za 155 odstotkov oziroma če bi se strošek investicije znižal za 61,5 odstotka.

Z upoštevanjem subvencij, pet odstotkov višjimi prihodki in prodajo kuponov, ki bi jo HESS dosegel s kombinacijo proizvodnje HE in SE, bi investicija postala zanimiva ob 68-odstotnem porastu cene električne energije ali ob znižanju investicijskih stroškov za slabo tretjino.

Medtem ko mnogi zaradi visokih stroškov investicije dvomijo o sončni energiji, Barbič verjame v prihodnost panoge. Bolj kot na subvencije, ki so, kot pravi »sesule evropski trg električne energije«, računa na v laboratorijih že nakazan razvoj tehnologije (višji izkoristki, ob vidnem izkoriščanju tudi preostalih spektrov elektromagnetnega valovanja) in uporabo cenejših materialov za izdelavo sončnih modulov: »Tisti hip, ko bodo sončne elektrarne postale konkurenčne brez subvencij, sem prepričan, da bomo doživeli velik razmah na področju OVE.«

Zadržan odziv

V prvih osmih mesecih letos je bilo v državi postavljenih 26 novih sončnih elektrarn s skupno močjo slaba 2 megavata. Skupna moč vseh SE znaša 256,1 MW, od tega je bilo za 122 MW modulov postavljenih leta 2012 v času previsokih subvencij.

Ker so bili v dosedanjih primerih opazni posegi v okolje z relativno nizko in zelo drago proizvodnjo elektrike, je brežiški župan Ivan Molan do načrtov družbe HESS zadržan: »Projekt bi morali uskladiti z našo vizijo razvoja turizma ob hidroelektrarnah. Imamo lepo okolje, ne želimo ga zapraviti.«

Na zavodu za varstvo narave so zapisali, da so ob spoštovanju Nature 2000 naklonjeni OVE: »Naše načelno mnenje je, da imamo že dovolj degradiranega okolja in takšne naložbe spadajo tja, nikakor pa še tako zeleno pridobivanje energije ne more opravičiti novih degradacij naravovarstveno vrednih območij.«