Mehanik Davor v Sloveniji ni znano ime
Gre za maščevanje za akcijo, s katero so hoteli Hrvati prikazati BiH kot podpornico islamskega ekstremizma?
Odpri galerijo
Še vedno je skrivnost, kdo stoji za nezakonitim snemanjem Jerneja Sekolca (na fotografiji) in Simone Drenik. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Iz dostopnih informacij je mogoče sklepati, da je o tem, kdo je v obdobju pred odločitvijo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško prisluškoval slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik, Sova obvestila le ožji politični vrh slovenske države. Medtem ko, na primer, Karl Erjavec, ki je tedaj vodil zunanje ministrstvo, o hrvaškem obveščevalcu Davorju Franiću ne ve ničesar. Prav tako to ime ni znano slovenskim obveščevalcem.
Iz tega sledi, da so bili o izsledkih Sove obveščeni predsednik države Borut Pahor, premier Marjan Šarec in zunanji minister Miro Cerar. Za portal 24ur.com, ki je prvi objavil ime domnevnega prisluškovalca, je Sova skopo pojasnila le, da »agencija pozorno spremlja vse medijske navedbe o prisluškovanju predstavnikom arbitražnega sodišča in izvaja vse aktivnosti v skladu z zakonom, s ciljem preprečevanja ogrožanja nacionalnih interesov Republike Slovenije in mednarodne varnosti.« Ministrstvo za zunanje zadeve pa je še bolj skopo pojasnilo, da so tesno sodelovali s preiskovalnimi organi.
Iz predvolilnega časa se spomnimo, da je Matej Tonin neposredno, na podlagi zaupnih dokumentov, obtožil Karla Erjavca za krivdo, da se je zgodila prisluškovalna afera. Še več, ni verjel, da bi se takšna nepazljivost lahko primerila izkušenemu diplomatu in agentki, ker se je že takrat vedelo, da Hrvati iščejo način, da izstopijo iz arbitražnega postopka. Naj je ime Davorja Franića pravo ali ne, pravzaprav ni pomembno, ključno je namreč vprašanje, ali je slovenski politični in diplomatski vrh deloval amatersko ali celo škodljivo za Slovenijo.
Že dolgo pa je znano, da za prisluškovanjem ne stojijo nemška, ameriška ali ruska obveščevalna služba, ampak je bila to tarča hrvaške obveščevalne službe SOA, ki je v bistvu to tudi priznala, nekako v smislu, da je bil to njihov legitimni interes.
Gotovo je, da so odnosi med Hrvaško in Bosno in Hercegovino na najnižji ravni po koncu balkanske vojne. Spori potekajo na tako rekoč vseh ravneh, od denimo nenapovedanega obiska hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića v Neumu, kjer je potekala razprava o evropskih ustavnih reformah za BiH, do obveščevalne akcije, v kateri je sodeloval tudi Davor Franić oziroma Mehanik Davor, ki je novačil salafiste za tihotapljenje orožja. Ena od teorij, zakaj se je Franićevo ime pojavilo v bosanskih medijih tudi v povezavi s slovensko-hrvaško afero, je tudi, da je to maščevanje za akcijo, s katero so hoteli Hrvati BiH prikazati kot podpornico islamskega ekstremizma.
Iz tega sledi, da so bili o izsledkih Sove obveščeni predsednik države Borut Pahor, premier Marjan Šarec in zunanji minister Miro Cerar. Za portal 24ur.com, ki je prvi objavil ime domnevnega prisluškovalca, je Sova skopo pojasnila le, da »agencija pozorno spremlja vse medijske navedbe o prisluškovanju predstavnikom arbitražnega sodišča in izvaja vse aktivnosti v skladu z zakonom, s ciljem preprečevanja ogrožanja nacionalnih interesov Republike Slovenije in mednarodne varnosti.« Ministrstvo za zunanje zadeve pa je še bolj skopo pojasnilo, da so tesno sodelovali s preiskovalnimi organi.
Kdo lovi koga
Iz predvolilnega časa se spomnimo, da je Matej Tonin neposredno, na podlagi zaupnih dokumentov, obtožil Karla Erjavca za krivdo, da se je zgodila prisluškovalna afera. Še več, ni verjel, da bi se takšna nepazljivost lahko primerila izkušenemu diplomatu in agentki, ker se je že takrat vedelo, da Hrvati iščejo način, da izstopijo iz arbitražnega postopka. Naj je ime Davorja Franića pravo ali ne, pravzaprav ni pomembno, ključno je namreč vprašanje, ali je slovenski politični in diplomatski vrh deloval amatersko ali celo škodljivo za Slovenijo.
Že dolgo pa je znano, da za prisluškovanjem ne stojijo nemška, ameriška ali ruska obveščevalna služba, ampak je bila to tarča hrvaške obveščevalne službe SOA, ki je v bistvu to tudi priznala, nekako v smislu, da je bil to njihov legitimni interes.
Še ena teorija
Gotovo je, da so odnosi med Hrvaško in Bosno in Hercegovino na najnižji ravni po koncu balkanske vojne. Spori potekajo na tako rekoč vseh ravneh, od denimo nenapovedanega obiska hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića v Neumu, kjer je potekala razprava o evropskih ustavnih reformah za BiH, do obveščevalne akcije, v kateri je sodeloval tudi Davor Franić oziroma Mehanik Davor, ki je novačil salafiste za tihotapljenje orožja. Ena od teorij, zakaj se je Franićevo ime pojavilo v bosanskih medijih tudi v povezavi s slovensko-hrvaško afero, je tudi, da je to maščevanje za akcijo, s katero so hoteli Hrvati BiH prikazati kot podpornico islamskega ekstremizma.
