Mesec vztraja pri 1000 evrih minimalne plače

Ne glede na to, kaj menijo sindikati, delodajalci, finančni minister ali predsednik vlade je določitev novega zneska minimalne plače povsem v rokah ministra za delo. In Luka Mesec vztraja, da bi bilo nedostojno, če bi zaposleni za polni delovni čas prejemali manj kot 1000 evrov neto. Sindikati ga v tej drži podpirajo, delodajalci pa mu očitajo, da daje še en predvolilni bombonček, predvsem pa, da bi brez ukinitev dohodninskih olajšav in brez novih obremenitev dohodkov, ki jih je sprejela ta vlada, minimalna plača že lani dosegla 995 evrov neto.

Posvet ministra s socialnimi partnerji o tem, koliko najmanj naj bi bilo vredno delo za polni delovni čas, je del predpisane procedure, v kakšni meri bo komu prisluhnil, pa je povsem njegova odločitev.

»Minimalna plača predstavlja mejo med izkoriščanjem in dostojnim plačilom. Predlog ministrstva je utemeljen na dveh številkah – minimalnih življenjskih stroških in pragu tveganja revščine, ki je 981 evrov. Sam si kot minister ne morem predstavljati, da bi končal mandat s tem, da bi dopustil, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine,« je svoje stališče utemeljil Luka Mesec. V EU se meri relativna revščina prebivalcev v primerjavi z drugimi, meja je dogovorno postavljena pri 60 odstotkih mediane dohodka, kar pomeni, da določen delež prebivalcev vedno velja za revnega, tudi če bi se vsem podvojili dohodki. Za Slovenijo je bila meja lani postavljena pri 11.772 evrih za enočlansko gospodinjstvo, za Romunijo, na primer, pa je bila leta 2024 6651 evrov, po drugi strani pa za Luksemburg 20.866 evrov.

Infografika Delo

Mesec je prepričan, da bo zvišanje pozitivno vplivalo na produktivnost, saj ta temelji na motivaciji zaposlenega: »Motiviran za delo pa je tisti zaposleni, ki je dostojno plačan.« S približno 16-odstotnim dvigom bruto zneska bo minimalna plača predstavljala 55 odstotkov povprečne plače v državi, kar je po njegovem mnenju civilizacijski temelj, ki mu moramo slediti.

V javnem sektorju je, po njegovih besedah, približno 8000 zaposlenih, ki prejemajo med 95 in 105 odstotki minimalne plače, v zasebnem pa med 40 in 50 tisoč. Pričakuje, da bo po novem vseh okrog 80 tisoč, od tega 15 tisoč v javnem sektorju oziroma prvih šest plačnih razredov. »Dvig minimalne plače je eden od najboljših ukrepov za dvig domače potrošnje. S tem se povečajo davki na potrošnjo in zato bo učinek na proračun vsaj nevtralen, če ne pozitiven,« Mesec izpostavlja še en vidik.

»Poslovni model, ki temelji na nizkih stroških dela in nizki minimalni plači je po mojem trdnem prepričanju zgrešen. To je model, ki ustvarja revne zaposlene in zaradi katerega bodo delavke in delavci raje odhajali v tujino,« je zavzemanje za še višji dvig argumentiral Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Tisoč evrov neto pomeni 26 odstotkov več od na novo ocenjenih minimalnih življenjskih stroškov (791 evrov), kar pomeni, da je v zakonskem okvirju, ki določa, da mora minimalna plača za najmanj 20 odstotkov, a ne za več kot 40 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške, hkrati pa se mora vsako leto uskladiti vsaj za stopnjo inflacije.

Večji neto bi z razbremenitvami

Prav to, torej valorizacijo s stopnjo inflacije, okvirno 2,7 odstotka, zagovarjajo delodajalske organizacije. »Minimalni življenjski stroški so v zadnjih treh letih res narasli za 18,1 odstotka, inflacija za 17,5 odstotka, minimalna plača v istem obdobju pa za 18,9 odstotka, kar potrjuje, da je realno že usklajena,« je poudaril Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in opozoril, da trenutno ustvarja slovensko gospodarstvo manj, kot bi želeli porabiti, Slovenija pa se bo še naprej premikala po lestvici konkurenčnosti navzdol.

»Vlada z dodatnimi obremenitvami neto minimalno plačo slabi. V tem mandatu jo je s tremi ukrepi znižala za 108 evrov. Brez sprememb zakona o dohodnini, sprejema zakonov o obveznem zdravstvenem prispevku in o dolgotrajni oskrbi bi neto minimalna plača že v letu 2025 znašala 995 evrov. Če bi se nato za leto 2026 uskladila le z letno inflacijo, bi bila okoli 1022 evrov,« je izračun Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) predstavil izvršni direktor Mitja Gorenšček.

Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je komentiral, da v sedanji kadrovski krizi obrtnik ne dobi delavca za minimalno plačo, vendar bo ta dvig povzročil pritisk na celotni plačni sistem, kar si nekatere panoge ne morejo več privoščiti. Stroški dela se bodo odrazili tudi v višjih cenah blaga in storitev.Do Meščevega predloga izraža zadržke tudi finančno ministrstvo, kjer pravijo, da ga z vidika vzdržnosti javnih financ ne morejo podpreti in izpostavljajo, da so ob pripravi državnega proračuna za letos upoštevali veljavno minimalno plačo, povišano z rastjo cen življenjskih potrebščin: »Višina minimalne plače ni pomembna le za plače javnih uslužbencev, ampak vpliva tudi na druge proračunske izdatke, saj so na njeno višino vezani najvišja in najnižja višina nadomestila za brezposelnost, javna dela, cena ure osebne asistence, letni regres in zimski regres itd.«

Minimalna plača na druge v javnem sektorju avtomatsko ne vpliva, kar vodi v kompresijo plač. Predlog po izračunih finančnega resorja pomeni približno 0,3 odstotka BDP dodatnih odhodkov, v kar pa ni vključena prihodkovna stran, kjer je pričakovati določen vpliv prek potrošnje, »vendar je natančne ocene težko podati, saj je odvisen od tega, ali ljudje višjo plačo potrošijo ali varčujejo; ali jo potrošijo doma ali v tujini, kaj kupujejo«.

Da je šel minister za delo »mogoče malo prehitro ven s konkretnimi številkami« ocenjuje tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je izrazil pričakovanje, da bo končni znesek tudi posledica socialnega dialoga. Mesec je odgovoril, da se bodo prihodnji teden pogovarjali v koaliciji, a je po zakonu to odločitev ministra za delo.