Mestni park in kip Janeza Drnovška ostajata

Ljubljana, Zagorje – Po odločitvi višjega sodišča, ki je razveljavilo sodbo prve stopnje, da mora zagorska občina odstraniti kip pokojnega Janeza Drnovška in iz naziva mestnega parka črtati njegovo ime, je svoje reklo še vrhovno sodišče. To je po naših informacijah v reviziji sledilo argumentom višjega sodišča, zato kip nekdanjega predsednika države ostaja na svojem mestu.

Dobrih sedem let in pol po zadnjem slovesu od Janeza Drnovška na pokopališču v Zagorju je neuradno tretja sodna instanca sklenila, da ni nobenih zadržkov, da se po Drnovšku imenuje mestni park, krasi pa ga njegov doprsni kip, delo kiparja Mirsada Begića.

Spor med občino Zagorje in svojci pokojnega Drnovška se je začel kmalu po tem, ko je občina z županom Matjažem Švaganom na čelu sklenila mestni park poimenovati po rojaku in, kot je dejal Švagan, velikemu človeku, Janezu Drnovšku, postavili pa so tudi bronasti kip z njegovo podobo. Sin nekdanjega predsednika Jaša Drnovšek je od občine Zagorje zahteval, da iz mestnega parka odstrani kip in razveljavi poimenovanje parka po njegovem očetu. Od začetka je spor potekal le na zasebni ravni, a ker na občini niso prisluhnili zahtevi in pojasnilom svojcev, so je v spor zaradi tožbe vmešalo sodišče.

Jaša Drnovšek je izpostavil, da so Zagorjani brez soglasja dedičev in svojcev v parku postavili kip Janezu Drnovšku in park po njem tudi poimenovali. To je zanj grob poseg v osebnostno pravico pokojnika in obenem poseg, ki nasprotuje Drnovškovemu življenjskemu nazoru ter osebnim prepričanjem o nepotrebni obremenjenosti z materialnimi dobrinami.

Trboveljsko okrajno sodišče je januarja 2012 sklenilo, da morajo kip v 15 dneh odstraniti, iz naziva parka pa izbrisati Drnovškovo ime. Sodnik Gregor Špajzer je med drugim izpostavil, da ima javnost pravico do izražanja spoštovanja le toliko časa, dokler ta ne omejuje pravice svojcev do pietete. Med temi imajo prednost dediči, ki se lahko edini »zoperstavijo posegom tretjih v podobo in ime pokojnika« in katerim po pravni teoriji pripada pravno varstvo zoper posege v osebnostne pravice pokojnika.

Župan Švagan je takoj napovedal, da se bodo na sodbo pritožili na višje sodišče. To je temeljito pretreslo sodni spis in brez zadržka sklenilo, da kip in poimenovanje parka po pokojnem predsedniku države in vlade ne posegata v pravice svojcev do pietete ali v osebnostne pravice. Zastopnik zagorske občine, odvetnik Janez Stušek je po proučitvi drugostopenjske sodbe dejal: »Sodbo 'kupim' v celoti – tudi v delih, o katerih sem vedel, da smo nekoliko šibkejši. Senat se je res poglobil v zadevo.«

Odstranitev kipa bi odvzela legitimno pravico izražanja spoštovanja vsem tistim, ki so Drnovška cenili in ki se ga želijo spominjati, je med drugim zapisal tričlanski senat višjega sodišča. A se s tem, pričakovano, ni strinjal Jaša Drnovšek. Z revizijo je na vrhovnem sodišču izpodbijal sodbo višjega sodišča. A mu to po naših informacijah ni uspelo. Kaj točno so sklenili vrhovni sodniki, uradno ni znano, saj so nam odgovorili, da odločitev še ni sprejeta.

Zagorski župan Matjaž Švagan je za domnevno odločitev vrhovnega sodišča izvedel od nas. Zadovoljstva ni skrival: »Kar ni zmogla visoka politika po Janezu Drnovšku, ker je očitno obula prevelike čevlje, smo zmogli ravno dovolj veliki Zagorjani.«