Obsedenost z videzom: sprejeli smo idejo, da lahko popravimo vse, kar nas moti

Lepotni ideali obstajajo od nekdaj, vendar se spreminjajo in niso univerzalni. Zdi se, da je sodobna družba še bolj obsedena z zunanjo podobo kot nekoč. Deloma k temu prispevajo digitalni mediji, saj je kultura in družba še bolj vizualna in virtualna. »Nekoč smo gledali podobe idealiziranih teles v revijah, kakšnih oglasih, izpostavljenost je bila manjša. Tudi supermodelov je bilo le nekaj,« je poudarila socialna psihologinja Metka Kuhar, ki je bila gostja v podkastu Na robu.

K frizerki, h kozmetičarki, pa še po polnejše ustnice

V virtualni digitalni kulturi, v kateri našo pozornost usmerjajo algoritmi, ki preferirajo določene standarde, uniformirane podobe, t. i. ideale, smo temu izpostavljeni ves čas. Oglasni panoji, družbena omrežja, vplivnice in vrstniki, ne nazadnje se ljudje primerjamo tudi z izboljšanimi, 'olepšanimi' oziroma filtriranimi verzijami sebe. Obsedenost z videzom je povezana z družbenimi okoliščinami, ki to precej izrazito spodbujajo. »Na telo se gleda kot na neki predmet, na objekt, ki zahteva stalno pozornost in nadzor ter izboljšave, popravljanje, korigiranje. Telo je nekaj, kar ima vrednost, tudi za naš jaz,« je opozorila sogovornica.

Lepotni turizem: lažna varnost, zastareli podatki in manjkajoči nadzor

Telo tako ni razumljeno kot »naš dom«, ampak večkrat postane nekakšen projekt; obenem se prav prek telesa oziroma želje po njegovem popravljanju kažejo druge težave. »Težje je reči: čutim neznosne bolečine, občutke nevrednosti in nesprejetosti. Lažje je reči: nisem zadovoljna s svojih trebuhom, oprsjem, gubami.« Tako se morda ljudje ne ukvarjajo s problemi, ki so bolj relevantni, temveč s svojim telesom, s svojim videzom.

Dr. Metka Kuhar pravi, da kot kultura nimamo enega narativa, ki bi podeljeval vrednost zrelemu telesu, starajočemu se telesu. FOTO: Marko Feist

Za nezadovoljstvo imamo rešitev

Vse je povezano tudi z neoliberalno logiko, ki nam prodaja nedosegljive lepotne ideale z logiko, ki smo jo pravzaprav ponotranjili, opaža sogovornica. »Nezadovoljstvo z videzom je obravnavano kot nekaj, za kar imamo rešitev. Ta se kaže kot svobodna izbira. Kot da je to tvoja individualna odločitev, a je pravzaprav sistemski fenomen, ki ga večkrat spregledamo. Izpostavljeni smo tudi kolektivnemu pritisku. Normalizirali smo idejo, da lahko popravimo vse, kar nas moti, da je to normalno.«

Metka Kuhar je opozorila tudi na to, da se, ko govorimo o lepotnih posegih, praksah, ki se normalizirajo, večkrat ne govori o tveganjih. Je skrb za videz nad skrbjo za lepoto? »Ne bi rekla, da je estetika nad zdravjem, vsaj ne zavestno, čeprav so te meje večkrat zabrisane.«

Ideali so nekoč bolj veljali za mlade, danes pa se pravzaprav razširjajo na celotno populacijo. Smo družba, v kateri na videz nihče ne sme biti star toliko, kolikor je v resnici. Starizem je močno prisoten, na staranje se gleda kot na napako, je opozorila sogovornica, tudi zato, ker starejša telesa kapitalizmu ne služijo dobro.

»Na gube ne gledamo več kot na odsev našega življenja in časa. Ko pridejo ženske v leta, v katerih sem sama, se pojavi dilema: ali se podvreči vsem tem idealom ali jih zavračati, pri čemer se znova lahko ujamemo v zanko mišljenja, da smo 'nad nečim'«.

Feministična logika in projiciranje

Brutalno je, pravi sogovornica, da pravzaprav sami ponotranjimo pogled – to ni več »ponotranjen moški pogled«, o čemer se je dolgo govorilo. »Ženske so danes strožje do sebe, ne gre več za medijski ali algoritemski pogled. Sebi smo lahko zelo okruten rabelj, na sebi izvajamo pritiske, se samodiscipliniramo, četudi ni zunanje represije in nadzora. To smo ponotranjili,« je pojasnila. 

Zakaj so (umetni) nohti kot stezniki iz preteklosti, ki jih zdaj nosimo na konicah prstov? Kaj sploh pomeni zdrav odnos do svoje zunanje podobe? Kako se ideali, ki so precej višji in zahtevnejši za ženske, selijo na moško populacijo, denimo z gibanji, kakršno je looksmaxing? Tudi o tem prisluhnite v podkastu Na robu, v katerem se dotakneva vprašanja, kako so lahko tako negotovi odrasli sploh zgled mlajšim generacijam.