

Ljubljana – O preveč in premalo izkušnjah in tudi o političnih nazorih sta na predstavitvi pri predsedniku republike govorila kandidata za ustavna sodnika Špelca Mežnar in Marko Šorli. O obeh bo jutri razpravljala mandatno-volilna komisija, prihodnji teden pa bo odločal državni zbor.
Razplet bo spremenil občutljivo razmerje moči na ustavnem sodišču, ki lahko odloči tudi s petimi glasovi za in štirimi proti. S takšno večino je bila, denimo, sprejeta odločitev, ki je razburila del politike, da mora država enako financirati obvezne programe zasebnih in javnih osnovnih šol. Špelco Mežnar je Borut Pahor predlagal namesto Miroslava Mozetiča. Marka Šorlija pa namesto Marte Klampfer. Mozetič in Klampferjeva sta bila v peterici, ki je bila za enako financiranje šol.
Šorli: Krivic nima vedno prav
»Če si človek v 40 letih poklicnega življenje ne ustvari nobenega nasprotnika, je to slab znak,« se je vodja kazenskega oddelka vrhovnega sodišča Marko Šorli odzval na javne kritike svoje kandidature, ki jih je, na primer, izrekel nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Ta mu je tudi očital, da ima celo že preveč let sodnih izkušenj. »Cenim tiste, ki mislijo drugače kot jaz, in to tudi povedo. Cenim tudi Krivica, posebno v prizadevanjih za zaščito deprivilegiranih, vendarle nima vedno prav,« je dejal.
Nasprotnim pomislekom, da je premlada in ima premalo izkušenj, je ugovarjala Špelca Mežnar, češ da je za ustavno sodišče lahko prednost, če pride tja kdo iz mlajše generacije in s svežimi pogledi. Opisala se je za liberalko, ki daje pravičnosti prednost pred strogim formalizmom. Eno vprašanj novinarjev Šorliju je bilo, ali je simpatizer SDS. »Razlogov, zakaj se me šteje za simpatizerja SDS, niti ne poznam,« je dejal in nadaljeval, da pa ugiba, ali morda zato, ker se je v primeru Patria na vrhovnem sodišču zavzemal za odločanje o prestavitvi zaporne kazni Janezu Janši, s čimer si je prizadeval za zakonitost in ustavnost; enako bo ravnal tudi, če se bo v prihodnje v podobnem postopku znašel kdo iz katere druge stranke.

Prvič v zgodovini je predsednik republike pred odločanjem poslancev javnosti predstavil dva kandidata za ustavna sodnika. Pred njima je javno predstavitev preizkusil z namestnico šefa računskega sodišča Mojco Planinšek.
Ko so pri predsedniku republike predstavljali kandidatko za namestnico šefa računskega sodišča Planinškovo, zanimanja medijev skoraj ni bilo. Tokrat je bilo drugače. Daljša, tudi zaradi številnejših novinarskih vprašanj, je bila predstavitev vrhovnega sodnika Marka Šorlija, ki je pred šestimi leti neuspešno kandidiral za predsednika vrhovnega sodišča. Zanj je takrat glasovalo 31 poslancev, proti pa 40. Za so bili bolj z desne, proti pa z leve. Kot sodnik, ki sodi že desetletja, je Šorli sodeloval tudi v številnih javno odmevnih sojenjih.
Za kakšno odklonilno
Pri kandidaturah za najpomembnejše funkcije je bil Pahor doslej uspešen, od 15 so mu poslanci potrdili 14 kandidatov. Na tajnem glasovanju je doslej le julija lani glas zmanjkal dotedanjemu viceguvernerju Banke Slovenije Janezu Fabjanu. O kandidatih za ustavna sodnika bo tajno glasovanje prihodnji teden, za izvolitev bo nujnih najmanj 46 glasov.

Kdo sta kandidata
Štiridesetletna Špelca Mežnar je docentka na celjski mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije. Ukvarja se s civilnim in gospodarskim pravom in je nosilka predmeta (uvod v) gospodarsko pravo in pravo v menedžmentu. Ima tudi odvetniške izkušnje, saj je od leta 2015 odvetniška kandidatka v pisarni Vrtačnik, odvetniške izkušnje je pred tem pridobivala tudi v odvetniški pisarni Čeferin. Doktorirala je leta 2004 na ljubljanski pravni fakulteti, in sicer na temo avtorske pravice v pravilih mednarodnega zasebnega prava. Znanstveno-raziskovalno delo je deloma opravila v ZDA, na univerzi v angleškem Cambridgeu je končala podiplomski specialistični študij prava evropskih skupnosti. Je redna predavateljica na odvetniški in sodniški šoli. Aktivno govori angleško, nemško, hrvaško in srbsko, pasivno pa francosko in italijansko.
Sedemdesetletni Marko Šorli je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1975, ves čas je v sodniških vrstah. Za vrhovnega sodnika je bil imenovan leta 1996. Od leta 1999 je vodil oddelek za mednarodno sodelovanje v sodstvu, leto kasneje je postal vodja kazenskega oddelka in podpredsednik vrhovnega sodišča (do 2010). Je član izpitne komisije za državne pravniške izpite za predmet kazensko pravo. Bil je tudi predsednik sodnega sveta. Ves čas svoje sodniške kariere sodeluje pri reševanju vprašanj, povezanih z organizacijo in demokratizacijo sodstva. Leta 2002 je postal član Komisije za učinkovitost sodstva pri Svetu Evrope (European Commission for the Efficiency of Justice – CEPEJ). Je predavatelj predvsem s področja kazenskega prava in redno sodeluje pri različnih oblikah poklicnega izobraževanja.
Komentarji