Migrantski problem je izginil samo iz medijev

Koronakriza se je na Balkanu pridružila migrantski krizi, varnostni organi v regiji pa ne zmorejo upravljati dveh zapletenih kriz hkrati.

Objavljeno
26. marec 2020 09.30
Posodobljeno
26. marec 2020 09.30
Po izbruhu koronakrize je prizorov, kot je tale v bližini Bihaća iz lanskega decembra, v BiH vse manj, migrante so zaprli v prazne vojašnice. Foto Matej Družnik
Ljubljana – Skrb slovenskih oblasti, da utegne nenadzorovani prehod migrantov čez slovensko mejo še dodatno otežiti napore za omejevanje širjenja koronavirusa, je utemeljena, se strinjajo poznavalci varnostnih razmer na Balkanu.

Finančno, kadrovsko in tehnično močno podhranjene varnostne strukture držav na balkanski migrantski poti namreč ne zmorejo sočasno trdno nadzirati državnih meja in reševati izzive, ki jih prinaša omejevanje širjenja okužbe s koronavirusom.

Medtem ko so bile migrantska kriza, vračanje borcev s tujih bojišč in njihova deradikalizacija ključne varnostne teme v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Severni Makedoniji in Srbiji, so vse te teme sredi marca skorajda povsem poniknile iz javne razprave.

Močno povečani migrantski tokovi, ki so za že za tako revno Bosno in Hercegovino zlasti v hladnih zimskih mesecih predstavljali veliko javno finančno in družbeno obremenitev, so povsem izginili v senci poskusov oblasti, da zajezi širjenje okužb s koronavirusom.


Olje na nevaren ogenj


Migrantska kriza iz balkanskih držav ni nikamor izginila, z zaostrovanjem zdravstvene krize, ki jo povzroča širjenje koronavirusa, je le dobila nove, še bolj zapletene ter težje obvladljive razsežnosti, opozarja Selmo Cikotić, nekdanji obrambni minister Bosne in Hercegovine, ki danes dela kot profesor na sarajevski fakulteti za politične vede in svetovalec za obrambne zadeve v predsedstvu BiH.

»Migranti niso nikamor odšli, čeprav jih na ulicah res ni več videti toliko kot nekoč. Ministrstvo za varnost je že ob začetku zdravstvene krize jasno zahtevalo, da se migrante umakne z ulic, da se jih namesti v karanteno v kakšnega od nekdanjih vojaških objektov in se jim onemogoči nenadzorovano gibanje po mestih,« nam je povedal Cikotić.

BiH ima zaradi svoje administrativne razdeljenosti na deset kantonov in dve entiteti ter globoke razklanosti po etničnih šivih resne težave z opravljanjem bolj preprostih varnostnih nalog, kot je obvladovanje migracijskih tokov. Policijski načelniki so v času koronakrize podrejenim ukazali veliko bolj energično ukrepanje proti migrantom, ki jih zalotijo zunaj migrantskih centrov.


Slovenske bojazni so na mestu, vendar ...


Razloge za predlog slovenskega notranjega ministrstva, da bi v nadzor meja vključili vojsko in tako pomagali sprostiti del policijskih sil ter zajeziti dotok nezakonitih migrantov, bosansko-hercegovski varnostni strokovnjak razume. Strinja se tudi z argumenti slovenske oblasti, da varnostne strukture držav na balkanski migrantski poti preprosto niso kos množici zahtevnih nalog, ki jih pred njih postavila kombinacija dveh resnih kriz.

»Dejstvo je, da varnostni sistemi držav v regiji preprosto niso zmožni organizirano in sistemsko proučiti celotne varnostne situacije in pretehtati teže različnih tveganj za varnost. V tem smislu so pomisleki Slovenije na mestu, vseeno pa menim, da je vojska na meji zadnji ukrep, h kateremu se država zateče, ko so izčrpana že vsa druga sredstva. Sam vidim še rezerve pri izkoriščanju mehanizmov, ki jih ponuja Evropska unija, in zlasti pri mednarodnem sodelovanju držav na balkanski poti,« poudarja Cikotić.


Varnosti ni nikoli dovolj


Sogovornik je kritičen do pretirano sproščenega odnosa, ki so ga do grožnje koronavirusa še pred kakšnim tednom kazali deli oblasti v BiH.

»Očitkom, da se širi nekakšna panika okoli te bolezni, bi lahko prikimali, če ta evforija ne bi imela preventivnega učinka, da ljudi zadrži doma in pomaga preprečiti širjenje okužbe. Sočasno pa tvegamo, da ob prevelikem poudarjanju te krize na stranski tir odrinemo reševanje še nerešene migrantske krize, ki bi nam lahko dodatno zapletla boj proti bolezni,« dodaja sogovornik.