Zasvojenost z zasloni: telefon je kot duda za odrasle

Kot družba imamo težave s čezmerno uporabo pametnih telefonov, a si to težko priznamo: tako mladostniki kot tudi odrasli. »Lažje je živeti v nevednosti, ker ko vidimo naš screen time oz. čas, preživet na zaslonih, ugotovimo, da jih ne uporabljamo le zato, ker jih potrebujemo, ampak so ti prevzeli nadzor nad nami. Velikokrat želimo na telefonu le nekaj preveriti, pa se ujamemo v podrsavanju, da na koncu niti ne vemo več, kaj smo želeli preveriti,« je v tokratni epizodi podkasta Na robu povedala Mija Repenšek, svetovalka na Centru Logout, magistrica partnerskih in družinskih študij.

70 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov vsakih pet minut preveri svoj pametni telefon. »To pomeni dvestokrat na dan, kar je zame še bolj skrb vzbujajoče. Zakaj ga ves čas preverjamo? Včasih rada rečem, da je telefon kot duda za odrasle, ker v nekem trenutku šibkosti, ko nam nekaj ne gre, ko smo mogoče jezni ali nam je neprijetno … v roke vzamemo telefon. Kdaj smo nazadnje čakali na avtobusni postaji in nismo imeli v rokah telefona? Telefoni so postali nekakšni tamponi, ker lahko prek njih in prek aplikacij reguliramo svoje občutke.«

Starejši v digitalnem svetu: strah, da bi z enim klikom kaj pokvarili

Neskončne doze dražljajev

Kot nadaljuje, se o čezmerni rabi govori takrat, ko telefon ni le pripomoček, ki ga dejansko potrebujemo, ampak postane nekaj, s čimer reguliramo stres, žalost, naveličanost, dolgčas. Telefoni namreč z aplikacijami in omrežji ponujajo neskončne doze dopamina, dražljajev, zato zunanji, dejanski svet postane manj zanimiv.

»Če vprašamo mladostnike, kako hitro mine 45 minut pri pouku, ko, denimo, obravnavajo stavčne člene, ali 45 minut na tiktoku, je odgovor jasen. Zato je tudi današnjim mladostnikom precej težje spremljati pouk, saj so vajeni konstantnih dražljajev, kakršne ponuja tiktok.«

Včasih nekateri odrasli podrsavanje razumejo kot »čas zase«, za »počitek«, a dejansko so ljudje po uporabi zaslonov še bolj utrujeni, izčrpani. »Naši možgani niso vajeni takšne količine informacij, zato postanejo selektivni.«

Znaki zasvojenosti

Če ugotavljamo, da imamo težave s čezmerno uporabo pametnih telefonov skoraj vsi, kaj pa so znaki zasvojenosti pri otrocih oz. mladostnikih?

»Pri mladostnikih, denimo, s šolsko abstinenco, vedno več je izgovorov, da ne bi šli v šolo, pade učni uspeh. Eden od znakov je tudi, da se vznemirijo, če jim telefon odvzamejo, celo začnejo groziti, manipulirati, se ponoči zbujajo, da dokončajo določeno igro. Prav tako se zasvojenost kaže kot utrujenost …«

Digitalni detox – moda, privilegij ali nujnost?

Kakšni znaki pa so pri odraslih? »Začnejo se umikati iz socialnih krogov; nenadoma ne bi šli na trening, ne bi več telovadili, postanejo utrujeni, a še vedno podrsavajo. Pojavljati se začne slabša delovna sposobnost. Ne morejo se več zbrati. Poslabšata se telesna drža, spanec. Znak zasvojenosti je tudi, da hitreje v raznih igrah porabljajo večje vsote denarja. Lahko pa to zasvojenost opazijo tudi otroci; v odsotnih starših.«

Prelaganje odgovornosti

Ko pride do vprašanja, kdaj naj bi starši otroku/mladostniku kupili telefon, je večkrat slišati odgovor, »da imajo telefone že vsi njihovi sošolci, le naš je edini brez«. Mija Repenšek opozarja, da je problem, ker dejansko starši odgovornost prelagajo na otroke.

»Družinski zakonik po 136. in 137. členu o starševski skrbi nalaga staršem pravico in dolžnost, torej da ima starš pravico izvajati starševsko skrb; poleg dolžnosti, da poskrbi za zdrav razvoj otroka, za njegovo šolanje itd. Ta člena tudi nalagata, da otroku ne škodujejo. Tu starši pozabljajo, da v tem primeru morajo imeti starševsko skrb in odgovornost. V primeru telefonov tako prelagajo odgovornost na otroke.«

Starejši v digitalnem svetu: strah, da bi z enim klikom kaj pokvarili

Izkušnje iz tujine kažejo, da je zelo dobra praksa, ko se starši povezujejo v skupnosti in delujejo v smeri, da otrokom ne bodo zgodaj omogočili dostopa do telefonov. »Tudi v Sloveniji obstaja ena taka pobuda počakajmo.si, kjer se združujejo starši z besedami, da bodo zakasnili oz. počakali, da svojim otrokom dajo telefone in tako zmanjšajo t. i. 'pritisk'.«

A zasvojenost se, kot spodbudno pove sogovornica, da pozdraviti. Center Logout skupaj z Mladinskim klimatskim zdraviliščem Rakitna izvaja tritedenske detox programe, kjer mladostniki ne uporabljajo digitalnih naprav. Kako je videti takšen program in zakaj je pomembno, da pri tem sodelujejo tudi starši?

Zakaj pametni telefon, četudi ga ne uporabljamo, a ga imamo pri sebi, vpliva na naš miselni proces? Nas je bolj strah izgube denarnice ali telefona? S kakšnimi majhnimi prilagoditvami lahko dosežemo, da zmanjšamo uporabo pametnih naprav? Odgovore na to je v novi epizodi podkasta Na robu podala Mija Repenšek.