Milan Brglez: Stevanović je podoben primer kot nemška AfD

Gost podkasta Moč politike je nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez. Govorili smo o izvolitvi novega predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, kar sproža burne odzive. Beseda je seveda tekla tudi o povolilnem oblikovanju koalicij, kjer se vse jasneje izrisuje četrta vlada Janeza Janše.

Začniva kar pri tem spornem glasovanju za predsednika državnega zbora. Glasovnice podpornikov Zorana Stevanovića na tajnem glasovanju za predsednika državnega zbora so bile označene. Povedati je sicer treba, da se označevanje glasovnic na tajnem glasovanju ni zgodilo prvič, pa vendarle: kako hudo kršitev pravice do tajnosti glasovanja predstavlja označevanje glasovnic?

Dovolj hudo, da bi ga lahko tisti, ki je vodil glasovanje, postopkovno razveljavil. Ker posega v pravico preostalih, da se skrijejo za tajnim glasovanjem. Tajno glasovanje ima svoj smisel, sploh pri kadrovskih zadevah ima še toliko večji smisel. Nadzor strank, mimo tistega, kar ustava pravi, da vsak poslanec glasuje po svoji vesti, je pa zelo problematičen.

Bi bilo zaradi tega treba razveljaviti tajno glasovanje ali ga ponoviti?

Da, pravni interes imajo lahko samo tisti poslanci, ki so glasovali in niso označevali. To pa so poslanci SDS na eni strani, na drugi pa Svoboda. Ali je možno razveljaviti glasovanje, je treba preveriti z upravnimi strokovnjaki. Domnevam, da ne moreš iti neposredno na ustavno sodišče, ampak moraš najprej poskušati na upravnem z nekaterimi ukrepi v relativno kratkem času.

Svoboda se bo o tem odločala jutri. Kaj bi jim svetovali?

Da preverijo vse pravne možnosti glede celotnega vprašanja. Njim je bila kratena pravica do tajnega glasovanja. Seveda se je ta razkrila šele po tistem, ko je bilo jasno, da so bile glasovnice označene. Čestitam tudi medijem, ki ste to razkrili.

Kako pa komentirate to, da stranki SD in Levica nista prevzeli glasovnic?

Tukaj sem pa vedno načelen, neodvisno od tega, da spadam bolj ideološko na ta pol – to je napaka. To je napaka zaradi tega, ker ima neprevzemanje isti učinek kot označevanje glasovnic. To je nekaj, proti čemur sem se že takrat, ko sem sam vodil državni zbor, poskušal boriti in upam si trditi, da se tako velike napake pri tajnem glasovanju niso dogajale.

Je predsednik SDS Janez Janša stranke tako imenovanega desnega trojčka, ki so morale označevati glasovnice že pred postavitvijo desne koalicije, postavil v izrazito podrejen položaj?

Od zunaj je vsekakor videti, da je tako.

Vas je presenetilo, da je Janša pripravljen za svojo četrto vlado požreti tudi to, da njegova stranka da podporo Zoranu Stevanoviću, ki so ga strankarski mediji SDS in vidni člani stranke SDS še pred kratkim označevali za srbskega mafijca, marioneto globoke države in za klona Levice?

Nisem si mislil, da lahko pravzaprav naša politika gre tako nizko. To bi bilo nekaj podobnega, kot bi v nemškem parlamentu dali mesto predsednika parlamenta stranki AfD. Merklova je raje pomislila na Levico, čeprav ima Levica stare komuniste iz Nemške demokratične republike vključene v svoji strukturi, kot na AfD. AfD je nekaj, o čemer se ne razpravlja. Seveda ne moreš zanikati dejstva, da so takšni poslanci, kot je Stevanović, izvoljeni, ampak ne daješ jim pa vidnega mesta. Torej, taka oseba naj bi zdaj integrirala poglede vseh, torej šla prek svoje stranke. To je predpostavka za predsednika parlamenta, ki mednarodno predstavlja državo. Izvolitev Stevanovića je odgovornost tistih, ki so ga izvolili.

Izvolitev Stevanovića je odgovornost tistih, ki so zavestno podrli standarde, izpostavlja nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez. FOTO: Marko Feist

Pomeni izvolitev Stevanovića na čelo državnega zbora to, da so v Sloveniji popustili vsi obrambni zidovi pred prodorom populizma in šovinizma v parlament? Podobnega politika, kot je Stevanović, torej prvaka Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, je politični razred nekako znal držati na distanci. Kaj pa zdaj? Je izvolitev Stevanovića na čelo predsednika državnega zbora najnižja točka slovenske politike?

Lahko bi rekel, da ja. V primerjavi s tistim, kar je Jelinčič pravzaprav s svojo stranko pač počel, je to bistvena razlika. Jelinčič se tudi nikoli ne bi izpostavil na tak način, da bi hotel biti jeziček na tehtnici. Na drugi strani je pa tudi res, da ko enkrat v razmerjih sil, kot so zdaj, postaviš takšnega predsednika parlamenta, ga bo tudi zelo težko zamenjati. Za zamenjavo potrebuješ 46 glasov, ki so aktivno proti. Dovolj je, da drugi ne glasujejo.

Se strinjate s predsednikom Svobode Robertom Golobom, da gre pri izvolitvi Stevanovića za predsednika državnega zbora s podporo SDS za prevaro? Bivša predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič govori celo o politični prostituciji.

Odvisno je, kakšno prevaro misliš. Matematično je bila izvolitev možna. Posledic pa se ne da napovedati v celoti, ne za parlament, ne za državo, kaj šele za sestavljanje koalicije.

Kot favorit za izvolitev na mesto predsednika državnega zbora je veljal vodja poslanske skupine Nove Slovenije Janez Cigler Kralj, ki je med temi 48 poslanci potencialne desne koalicije verjetno edini poslanec, ki je širše spremenljiv, da zasede položaj. Kako si razlagate, da v NSi niso bili bolj aktivni pri promociji kandidata, ki bi si verjetno kot edini v tem četverčku desnih strank zaslužil položaj?

Dolžina govora novega predsednika državnega zbora po tistem, ko je bil izvoljen, in njegova vsebina mi govorita o tem, da so za to akcijo bili zmenjeni že pred zelo dolgo časa.

Je bil ta govor napisan za koga, ki ni nujno Stevanović?

Recimo, da so mu dali tehnološka pomagala za takšne zadeve.

Kot strokovnjak za mednarodno politiko kako komentirate napoved Stevanovića, da bo kmalu obiskal Moskvo, pa napoved referenduma za izstop iz zveze Nato in izstop iz Svetovne zdravstvene organizacije? To so tektonski premiki.

To je to, zaradi česar se tako skrajnih politikov običajno ne postavlja na takšna mesta v urejenih demokracijah. Glede zunanjih zadev – parlament ni toliko samostojen, da bi se lahko sam povabil nekam, še zlasti pa ne v Moskvo.