Milan Kučan: Sovražnemu govoru sledijo dejanja

Nekdanji partizanski borec je prepričan, da škofje zdaj govorijo tako, kakor so med okupacijo.
Objavljeno
13. oktober 2018 17.00
Posodobljeno
13. oktober 2018 17.00
Prireditev na Veliki Ilovi Gori FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Grosuplje – Na veliki Ilovi Gori je danes potekala slovesnost ob 75-obletnici bojev Cankarjeve in Ljubljanske brigade z nemškim okupatorjem, na kateri je številnim navzočim spregovoril prvi predsednik slovenske države Milan Kučan. Spoštljivo je spregovoril o preteklosti in kritično o današnjem času, v katerem se razrašča sovražni govor.

Grosupeljska zveza borcev je zarana organizirala pohod iz Zagradca pri Grosupljem do Velike Ilove Gore, kjer se je ob 11. uri odvijala proslava v spomin na borke in borce, ki so za domovino žrtvovali svoja življenja.

400
ljudi se je udeležilo partizanske slovesnosti


Tamkajšnji predsednik ZB Franc Štibernik je povedal, da so v organizacijo prireditve želeli vključiti vodstva dobrepoljske, ivanške in grosupeljske občine, vendar se vabilu niso odzvali in tudi predstavnikov občinskih oblasti na slovesnosti ni bilo na spregled. Približno 400 ljudi se je udeležilo proslave in na njihovem sprehodu skozi vas jih z laježem niso motili niti kosmatinci, ki so iz pesjakov radovedno opazovali tolikšno množico ljudi.

image
Padlim borkam in borcem se je pred spomenikom poklonila tudi častna straža slovenske vojske. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Slovesnosti se je udeležil tudi Stojan Petrovt iz Ljubljane, ki je kot 17-letnik leta 1943 vstopil v Gubčevo brigado, kasneje pa je bil borec Cankarjeve brigade. Pravi, da je bil neizkušen, vse je bilo zanj novo in zanimivo. Redne hrane ni imel in začuda so to borci jemali z dobro voljo.

image
Nekdanji partizan Stojan Petrovt iz Ljubljane FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Za današnji čas pravi, da bi morali imeti posamezniki več svobode in manj ekonomske prisile, saj ljudje danes opravljajo delo, ker ga za preživetje morajo opravljati in ne takega, ki jih veseli in to ga zelo moti. Veseli ga, da ima večina mladih na polpreteklo zgodovino pozitiven odnos, so pa tudi taki, k sreči maloštevilni, ki imajo do pravične partizanske borbe drugačen pogled. »Po mojem prepričanju je cerkev glavni povzročitelj razdora. Ko danes poslušam te škofe, govorijo zelo podobno, kakor so njihovi predhodniki govorili med okupacijo,« je povedal nekdanji borec.


Ognjeni krst Kozine in Seliškarja


Borba med partizani in Nemci je potekala v prvih štirih novembrskih dneh leta 1943. Partizani so izgubili okoli 130 borcev. Okupator se je nad poraženci kruto maščeval: pobil je ranjence in požgal domačije. Ilova Gora je po silovitosti bojev postala narodova legenda. V teh bojih sta med drugimi doživela ognjeni krst Marjan Kozina, ki je kasneje napisal simfonično delo Ilova Gora in Tone Seliškar, ki se je bojev spominjal s knjigo Zmagali bomo in s pesmijo Gora smrti.
 

Naši državi drugi določajo sovražnike


Nekdanji predsednik Kučan je rekel, da usode naroda ni mogoče prepustiti okupatorju in mu služiti, kar so počeli v delu takratne slovenske politike in cerkve, ki so se postavili na napačno stran zgodovine, ampak se je nasilju okupatorja treba upreti. Ugotavlja, da je tudi današnji čas poln negotovosti, saj je na preizkušnji usoda sveta.

image
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan v pogovoru z nekdanjim grosupeljskim županom Janezom Lesjakom. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


»Zdi se, da se rušijo temelji, ki so bili zgrajeni na tragičnih izkušnjah morije druge svetovne vojne. Tudi naš narod je prisiljen razmišljati o tem, kakšna bo prihodnost sveta,« je prepričan Kučan. Ugotavlja, da nam drugi določajo sovražnike, ki domnevno ogrožajo našo varnost, ko pošiljamo slovenske vojake na nekatere meje brez vsakršnega demokratičnega odločanja o tem, mimo javnosti in brez vedenja, ali ni to v resnici le služenje geopolitičnim interesom velikih sil v njihovem spopadanju za prevlado.

image
Množica ljudi se je danes udeležila spominske partizanske slovesnosti na Veliki Ilovi Gori. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Po njegovem je človeštvo pred civilizacijsko izbiro, ali bo znalo ustvarjati zavezništva za varovanje planeta in opozoril na svarila medvladnega foruma o podnebnih spremembah. Nadalje Kučan ugotavlja, da se sovražni govor krepi tudi v Sloveniji in ogroža mir, saj besedami kmalu sledijo tudi dejanja. Zato pričakuje, da se bo na sovražni govor odzvala tudi slovenska država.


Svobodo spodjeda sovražni govor


»Potrebno je končati sprenevedavo pristajanja na očitne primere sovražnega govora, rasizma in nestrpnosti z izgovorom, češ da bi ukrepanje pomenilo nedopusten poseg v svobodo govora in vračanje v nekdanje čase. Nasprotno. Prav zaradi obrambe svobode govora vseh nas je treba ukrepati, saj nič te svobode ne spodjeda bolj kot prav sovražni govor, ki posamezniku ali različnim skupinam ljudi odreka svobodo in dostojanstvo,« je prepričan Kučan, ki je izrekel globoko spoštovanje do borcev NOB, kakor tudi do pripadnikov teritorialne obrambe in policije, ki so obakrat branili slovensko zemljo z orožjem.