Galerija
Milena Zupančič: Igralka, ki je bila večja od svoje Mete
»Če že moram oditi, bi rada, da odidem, ko bo čas, na hitro.«
Milena Zupančič. FOTO: Arhiv
To je rekla Milena Zupančič. Brez patetike, brez velikih besed, skoraj mimogrede, kot človek, ki je o smrti razmišljal dovolj dolgo, da se je ne potrebuje več bati. Zdaj, ko je odšla, se njene besede vračajo drugače. Ne kot napoved, ampak kot zadnji dokaz nečesa, kar je bilo zanjo značilno vse življenje, ko pred stvarmi, pred katerimi bi večina ljudi umaknila pogled, sama ni nikoli umaknila oči.
Milena Zupančič je umrla v 80. letu starosti. Z njo odhaja ena največjih slovenskih igralk, ženska, ki je desetletja živela nekje med gledališčem, filmom in resničnostjo, med liki, ki jih je ustvarila, in življenjem, ki ga nikoli ni olepševala.
Za nekatere bo za vedno Meta iz Cvetja v jeseni. Za druge Ana iz Šeligove drame, Blanche iz Tramvaja poželenja, Zofija, Lenka, gospa Josipina ali katera od številnih žensk, ki jih je v več kot petih desetletjih pustila na odru in platnu. Za tretje bo preprosto Milena - prepoznaven glas, cigareta med prsti, neposreden pogled in stavek, ki ga ni bilo mogoče zamenjati za nikogaršnjega. Milena Zupančič ni igrala tako, da bi izginila v vlogi. Igrala je tako, da je vloga dobila nekaj nje.
»Kaj sem naredila, da moram živeti to težko zgodbo?« je bil naslov zadnjega velikega intervjuja Milene Zupančič za Onaplus. Novembra lani se je na Bohinjski Beli srečala s Sabino Obolnar, urednico Delove revije. Za pogovor jo je novinarka prosila več kot dve leti. Zupančičeva je bila takrat že več kot leto dni po bolnišnicah, na pregledih, kontrolah in posegih. Njena jutra so bila težka, ponoči ni spala, spremljale so jo slabosti in bolečine. Včasih je povedala, je k sebi prišla šele popoldne.
Toda v tistem pogovoru ni bila predvsem bolna ženska. Bila je Milena Zupančič: lucidna, neposredna, duhovita, radovedna in še vedno zaljubljena v gledališče.
»Imela sem bogato življenje, vedno to povem, a nekaj let bi pa še res rada živela,« je dejala v pogovoru, objavljenem ob njeni naslovnici.
Teh nekaj let ji ni bilo dano. V soboto je Združenje dramskih umetnikov Slovenije objavilo, da je v 80. letu starosti umrla dramska igralka Milena Zupančič.
Slovenija je izgubila eno svojih največjih igralk. Gledališče pa eno svojih velikih osebnosti.
»Vsak ima svojo Mileno«
Leta 2019 je novinarka Nika Vistoropski zapisala nekaj, kar morda najbolje pojasni njen fenomen: ob ljudeh, kot je Milena Zupančič, ima skoraj vsak svojo zgodbo. Ne nujno o njej, ampak o likih, ki so zaznamovali gledališko, filmsko in televizijsko občinstvo. »Vsak ima – svojo Mileno,« je zapisala.
Foto
Ni bila zvezda zato, ker bi bila nedosegljiva. Prav nasprotno. Delovala je, kot da je vedno nekje blizu. Kot da bi lahko sedela za sosednjo mizo, prižgala cigareto in vam povedala, kaj si v resnici misli o svetu. In običajno je povedala. Tudi kadar ni bilo prijetno.
O politiki, gledališču, staranju, ženskah, družini, smrti, družbi, o tem, kako se je spreminjala Slovenija. O tem, kaj je izgubila. O tem, kaj je obžalovala. In predvsem o tem, česar ni nameravala olepševati samo zato, da bi bilo drugim lažje.
Rodila se je 18. decembra 1946 na Jesenicah. Odraščala je brez očeta, z materjo in dvema sestrama. Njena mama, ki je bila zelo mlada odšla v partizane, je sama vzgojila tri hčerke. Milena je pozneje o njej govorila z občudovanjem, pa tudi z nekakšnim tihim čudenjem: kako je mogoče, da človek skozi toliko stvari pride brez tega, da bi se zlomil.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji