Milijoni tokrat ne bodo vsi končali v Tešu

Spremembe energetskega zakona: Mervar tolaži: S plačljivo primarno regulacijo bo elektrika dražja, a le za malenkost
Objavljeno
10. februar 2019 19.00
Posodobljeno
10. februar 2019 19.00
Teš se je spet znašel na tnalu nevladnikov po prošnji za uvoz premoga. Foto Roman Šipić
Ljubljana – Z vlogo agenciji za okolje, da mu dovoli uvoz premoga, se je Teš spet znašel na tnalu nevladnikov; ti v tujem energentu in v spremembah energetskega zakona vidijo grožnjo, ki bo po žepu udarila vse. Da se ne motijo, je potrdil prvi mož Elesa Aleksander Mervar. Če bo zakon prinesel plačljivo primarno regulacijo, nas čakajo višje položnice. Ministrstvo za infrastrukturo podražitev sicer zanika.

»A denar tokrat ne bo ves končal v Tešu in tudi podražitev ne bo omembe vredna,« tolaži direktor Elesa. Na očitke, da bodo primarno regulacijo, če bo energetski zakon (EZ-1) potrjen in bo postala plačljiva, plačali državljani iz svojih denarnic, se je odzval: »Tudi za fotovoltaiko gre vsako leto 70 milijonov evrov iz naših denarnic, pa se tisti, ki prisegajo na obnovljive vire energije, ob to ne spotikajo.« Zanimivo, da novelo zakona povsem drugače razlaga avtor – ministrstvo za infrastrukturo. »Novela ne prinaša višjih položnic za odjemalce električne energije,« zagotavljajo, primarna regulacija v veljavnem zakonu ni nikjer omenjena in tudi po sprejetju novele je ne bo. »V resnici se črta zgolj oklepaj, ki v veljavnem zakonu pomanjkljivo navaja sistemske storitve. (...) Posledica črtanja oklepaja bo, da bodo vse sistemske storitve izenačene in skladne z omrežnimi kodeksi na nivoju EU.« Na ministrstvu pravijo, da bo imel prihodke od primarne regulacije tisti, ki jo bo izvajal, in da bo »tekmovanje na transparentnem razpisu omogočilo sistemskemu operaterju (Eles, o. p.) izbiro najkonkurenčnejše sistemske storitve«. Z drugimi besedami: primarna regulacija očitno bo, le v EZ-1 je ne bo.


Primarna regulacija je zastonj le na Balkanu


image
Teš se je spet znašel na tnalu nevladnikov po prošnji za uvoz premoga. Foto Roman Šipić


Šaleška energetika in uvoženi premog sta se v središču pozornosti nevladnikov iz Focusa in Greenpeacea znašla v kontekstu novele energetskega zakona. Zmotila jih je načrtovana sprememba 13. člena, ki naj bi prinesla plačljivo primarno regulacijo – sistemsko storitev, ki je plačljiva povsod, razen v državah nekdanje Jugoslavije. Strošek, svarijo nevladniki, bi s tem prevalili na pleča gospodinjstev. Ker je med najbolj verjetnimi prejemniki večine teh sredstev prvi energetski steber, HSE s Tešem ter Dravskimi in Soškimi elektrarnami, je to za nevladnike zgolj še eden v nizu poskusov v zadnjih dveh letih, kako v Šaleško dolino pripeljati dodaten javni denar. Upoštevajoč ceno, ki jo za zagotavljanje primarne regulacije prejemajo energetski objekti v Avstriji, bi na ravni Slovenije lahko govorili o 2,5 milijona evrih na leto. Toliko bi imel Eles stroškov s ponudniki primarne regulacije. A Mervar trditve nevladnikov, da bi se s tem v Teš stekali dodatni prilivi, postavlja na glavo: »Daleč od tega, da bi primarno regulacijo zagotavljal samo Teš. Tudi hidroelektrarne jo.« Nedavni test na dravski verigi je to potrdil. Mervar več od tega, da je bil uspešen, ni želel povedati.
 

Primarna regulacija bi Eles stala 2,5 milijona evrov


Ministrstvo za infrastrukturo:
»Prihodke od primarne regulacije bo imel tisti, ki jo bo izvajal. Tehnično ustrezen za njeno izvajanje ni samo Teš, ampak še veliko hidroelektrarn. Prepričani smo, da bo tekmovanje na transparentnem razpisu omogočilo sistemskemu operaterju izbiro najkonkurenčnejše sistemske storitve.«


Primarna regulacija se na ravni Evrope suče okrog 3000 megavatov, slovenske elektrarne morajo od tega zagotoviti 15 megavatov. Za to ne dobijo plačila, kar jih postavlja v neenakopraven položaj. »Naše elektrarne so izključene s trga primarne regulacije, ne morejo je ponujati drugim operaterjem. Če bi bil Teš v zasebni lasti, bi bila sistemska storitev plačljiva tako, kot so vse druge,« trdi Mervar. Predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike Branko Sevčnikar se s podrobnostmi novele EZ-1, kot pravi, še ni seznanil, a dražja elektrika na račun primarne regulacije bi bila po njegovem prehud šok: »Ne predstavljam si, da bi premier Šarec ali ministrica Bratuškova predlagala kaj takega, še zlasti, ker (okoljski minister, o. p.) Leben odkrito govori, da bo treba Teš zapreti.« Čas za pripombe na novelo energetskega zakona je še do 21. februarja.