»Pravzaprav so vse bonitetne agencije oceno stanja naših javnih financ zvišale na zgodovinsko raven,« je poudarila Bratušek. FOTO: Jože Suhadolnik

Slovenija že dolgo ni imela tako dobrih bonitetnih ocen, pozitivne ocene javnih financ pa odražajo tudi ugodno stanje v državi, se je na očitke gospodarstva glede negativnih učinkov dviga minimalne plače odzvala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.

Tovrstni ukrepi niso »raznorazni bonbončki«, je zatrdila po terenski seji vlade v Radovljici.

Minimalna plača letos 1000 evrov neto, GZS: to je nevarna predvolilna poteza

»Pravzaprav so vse bonitetne agencije oceno stanja naših javnih financ zvišale na zgodovinsko raven,« je danes poudarila Bratuškova.

Celoten znesek zadolževanja v letu 2025 za investicije

Prav tako je izrazila zadovoljstvo, da je država lansko leto sklenila z nekoliko nižjim javnofinančnim primanjkljajem od načrtovanega. Po njenih besedah se je namreč pričakoval primanjkljaj v višini 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), na koncu pa se je ta ustavil pri 2,4 odstotka BDP.

Poleg tega je šel celoten znesek zadolževanja v letu 2025 za investicije, je nadaljevala ministrica. »To pomeni, da se naša država niti za en sam evro ni zadolžila za tekočo porabo, ali pa, kot nam zdaj nekateri očitajo, za raznorazne bonbončke,« je bila odločna.

»Jaz mislim, da ta podatek pove ogromno tudi gospodarstvenikom, ki zelo dobro razumejo, za kaj se je lastniku nekega podjetja smiselno zadolžiti in za kaj ne. Zadolževanje za investicije pomeni razvoj,« je nadaljevala.

Mesec vztraja pri 1000 evrih minimalne plače

Mesec: En sam predsednik uprave zasluži toliko kot človek na minimalni plači v treh letih

Številke, ki jih je navedla, po njenih besedah »mogoče malo demantirajo gospodarstvenike«. Osebno je sicer mnenja, da bi morali vsi, ki se jim zdi, da je minimalna plača v višini tisoč evrov neto preveč, poskusiti preživeti s tem zneskom.

Iz Levice so medtem posredovali odziv ministra za delo Luke Mesca, ki je v oddaji 24ur zvečer na POP TV v ponedeljek dejal, da se ponavadi kot nasprotniki dviga minimalne plače oglašajo tisti, ki jim sto evrov ne pomeni nič.

Pri tem se je posebej obregnil ob družbo Petrol, kjer so v petek poudarili, da so zaradi zvišanja minimalne plače prisiljeni v racionalizacijo poslovanja. »Predsednik uprave Petrola (Sašo Berger, op. a.) ima mesečno plačo 28.000 evrov bruto, povprečen član uprave pa si na to plačo izplača še 70 odstotkov variabile, kar pomeni, da en sam predsednik uprave zasluži toliko kot človek na minimalni plači v treh letih. A o teh plačah se nikoli ne pogovarjamo, o minimalnih plačah pa se ves čas,« je bil kritičen.