Vizjak: Paket gradbene zakonodaje omogoča takojšen zagon investicij, ki zdaj stojijo
Ključne novosti novega zakona uvajajo oljašave za pridobivanje gradbenih dovoljenje in širijo krog upravičencev do pomoči.
Odpri galerijo
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. FOTO: Voranc Vogel
Vlada je sprejela sklep, po katerem NIJZ posreduje podatke policiji, je povedal vladni govorec Jelko Kacin. Vlada je včeraj sprejela več kot 39 milijonov vreden sveženj sredstev za javni sektor, zlasti zdravstvo. Izdan je tudi odlok, ki omejuje prodajo zdravil in razkužil, v lekarnah bo mogoče brez recepta kupiti le še po en paket zdravil. Na Evropski ravni že od včeraj poteka razprava o usklajenem rahljanju ukrepov. Danes se je bo udeležil tudi premier Janez Janša, je dejal Kacin.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak meni, da je gradbena zakonodaja pisana za normalne, ne za krizne čase, zato je ministrstvo za okolje razrahljajo predpise za gradnjo, s čimer nameravajo pomagati gospodarstvu. Paket gradbene zakonodaje omogoča takojšen zagon investicij, ki zdaj stojijo. Zakon namreč nevladnim organizacijam, ki varujejo okolje in kulturno dediščino, otežuje zaustavljanje gradbenih projektov.
Minister za okolje je prepričan, da nekatere nevladne organizacije izkoriščajo svoj status delovanja v interesu varstva narave in da številne majhne okoljevarstvene organizacije namerno onemogočajo gradnjo in gospodarsko aktivnost. S členom ministrstvo preprečuje vlaganje pritožb organizacijam z manj kot 50 člani. Zavod center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je sicer danes opozoril, da zahtevam v predlogu zakona trenutno ne zadošča nobena nevladna organizacija.
Nova zakonodaja bo omogočala prednostno pridobivanje dovoljenj gradbenih projektov pred varovanjem narave in voda. Z gradnjo ne bo več treba čakati na pravnomočnost gradbenega dovoljenja. Vsa gradbena dovoljenja se bodo obravnavala prednostno in kot nujna. Mnenja pristojnih služb so pogosto nejasna, zato nov zakon zahteva, da so jasna, v primeru negativnih mnenj pa morajo vsebovati predlog rešitev. Za začetek postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja ne bo več potrebno prilagati dokazil o lastništvu zemljišča.
V skladiščih se kopiči odpadna embalaža, od začetka epidemije še bolj kakor prej, zaradi česar minister predlaga, da vlada izprazni skladišča odpadkov na račun državnega proračuna, namesto na račun podjetij, ki embalažo dajejo na trg. Strošek bo 7,7 milijona evrov, do sistemske rešitve, ki je ni mogoče pričakovati pred začetkom prihodnjega leta, pa še dodaten milijon na mesec.
Vlada je z novelo anti-koronskega zakona na široko odprla vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo. V novi anti-koronski paket so namreč skrili neprijetno presenečenje: 42. člen zakona nevladnim organizacijam v javnem interesu na področju varstva okolja določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje.
Vlada se je izločitve nevladnih organizacij lotila domiselno: ne odvzema sicer same pravice sodelovanja v postopkih, določa pa tako visok prag pogojev, da jih skoraj nobena organizacija ne bo mogla doseči – še posebej, ker bi jih morala izpolnjevati za dve leti nazaj! Vlada seveda ve, da skoraj nobena od organizacij novih pogojev ne more izpolnjevati za nazaj – saj takrat teh pogojev ni bilo in niso vedele, da jih morajo izpolnjevati.
Predvideni dodatni pogoji so (izkazano za tekoče in zadnji dve leti):
Kaj to pomeni za okolje in naravo? V naslednjih dveh letih se bodo vsi gradbeni projekti lahko izvajali brez ustreznega nadzora javnosti nad zakonitostjo in okoljevarstveno ustreznostjo projektov! Taka ureditev je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, z Ustavo RS, ki določa neposredno uporabo ratificiranih konvencij, in z direktivami EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.
Ne sprenevedajmo se: onemogočiti izvajati neko pravico s pogoji, ki jih ni mogoče izpolniti, pomeni, da te pravice praktično ni več. Zakaj se vlada boji okoljevarstvene presoje? Onemogočanje dela okoljevarstvenih organizacij je onemogočanje varstva okolja. Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju. Namen okoljevarstvene presoje je dati zeleno luč projektom, ki so okolju prijazni in trajnostni. Samo s takšnim razvojem imamo namreč prihodnost. CNVOS
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič ugotavlja, da se je izkazalo, da državo vendarle potrebujemo. Zagotavlja, da nujni postopki na sodiščih potekajo nemoteno. Roki za sodne postopke v času pandemije ne tečejo. izvršbe sodb se, razen na področju varstva najšibkejših, ne izvajajo. Strankam ob prejemu sodbe tako za zdaj ni treba storiti nič. Kljub temu bo potekalo tudi reševanje nekaterih nenujnih primerov. Zaslišanja že potekajo digitalizirano prek videokamer.
Aplikacije za sledenje posameznikom nimajo pravne podlage, zagotavlja ministrica. Kljub temu bi se vlada lahko za to odločila, če bo to potrebno in če bo v skladu z zakonodajo, je dejala.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec sporoča, da bodo do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov poleg rednih študentov zdaj upravičeni tudi izredni. Zahtevo za dodatek je treba podati prek eUprave. Ministrstvo je zaradi nejasnosti glede dodatka prejelo veliko število vprašanj, je dejala ministrica. Do danes so prejeli 46.000 vlog rednih študentov.
Po prvomajskih praznikih se bo ministrstvo lotilo priprave načrta za odpiranje šol in vrtcev. Kako bo postopno odpiranje videti, še ni znano. Staršem, ki bodo morali na delo, če se bo gospodarstvo zagnalo prej kot varstvo otrok, ministrica sporoča, da lahko težavo z varstvom otrok rešujejo z najemom privatnega varstva.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je dejal, da je že prvi paket ukrepov zajel približno milijon ljudi. Z dopolnitvami dodajajo še 220.000 ljudi ter odpravljajo napake in nejasnosti prvega zakonskega svežnja. Začasno denarno nadomestilo za ljudi, ki so izgubili službo med epidemijo, bo namenjeno tistim, ki se jim je iztekla pogodba za določen čas ali iz drugega razloga niso upravičeni do nadomestila. Nadomestilo bo znašalo le približno 400 evrov neto mesečno. Cigler Kralj meni, da bo do tega upravičenih verjetno okoli 2500 ljudi. Poudarja tudi, da lahko brezposelni in delavci na čakanju s sezonskim delom na kmetijah zaslužijo do 400 evrov mesečno, ne da bi jim zaradi tega zmanjševali druge socialne transferje.
Delodajalci bodo upravičeni do pomoči, če jim bo prihodek v letu 2020 upadel za deset, ne za 20 odstotkov, kot je bilo mišljeno sprva. Nadomestila plače bodo lahko koristila tudi društva in podjetja, ki pomagajo invalidom. Mesečni krizni dodatek za zaposlene v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih bo lahko prejelo 12.000 delavcev, od tega 6000 invalidov. Do enkratnega solidarnostnega dodatka bodo poleg upokojencev upravičeni tudi prejemniki poklicnih pokojnin, nižjih od 700 evrov, izredni študenti, veterani vojne za Slovenijo, trajno nezaposljivi invalidi in nekatere druge ranljive skupine. Pavšalni dodatek 30 evrov na otroka bodo prejele družine, ki dobivajo otroški dodatek. Cigler Kralj upa, da s temi dopolnitvami kažejo posluh za stiske ljudi in da pomagajo slovenskemu gospodarstvu. Razširili so tudi krog upravičencev do oprostitve plačila prispevkov za vsa obvezna zavarovanja tudi na tiste samozaposlene, družbenike, kmete ali verske uslužbence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni tudi na drugih podlagah.
Cigler Kralj obljublja, da bo vlada imenovala člane v ekonomsko-socialni svet in ponovno omogočila socialni dialog še ta mesec.
Z novo zakonodajo obravnava gradbenih dovoljenj nujna
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak meni, da je gradbena zakonodaja pisana za normalne, ne za krizne čase, zato je ministrstvo za okolje razrahljajo predpise za gradnjo, s čimer nameravajo pomagati gospodarstvu. Paket gradbene zakonodaje omogoča takojšen zagon investicij, ki zdaj stojijo. Zakon namreč nevladnim organizacijam, ki varujejo okolje in kulturno dediščino, otežuje zaustavljanje gradbenih projektov.
Minister za okolje je prepričan, da nekatere nevladne organizacije izkoriščajo svoj status delovanja v interesu varstva narave in da številne majhne okoljevarstvene organizacije namerno onemogočajo gradnjo in gospodarsko aktivnost. S členom ministrstvo preprečuje vlaganje pritožb organizacijam z manj kot 50 člani. Zavod center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je sicer danes opozoril, da zahtevam v predlogu zakona trenutno ne zadošča nobena nevladna organizacija.
Nova zakonodaja bo omogočala prednostno pridobivanje dovoljenj gradbenih projektov pred varovanjem narave in voda. Z gradnjo ne bo več treba čakati na pravnomočnost gradbenega dovoljenja. Vsa gradbena dovoljenja se bodo obravnavala prednostno in kot nujna. Mnenja pristojnih služb so pogosto nejasna, zato nov zakon zahteva, da so jasna, v primeru negativnih mnenj pa morajo vsebovati predlog rešitev. Za začetek postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja ne bo več potrebno prilagati dokazil o lastništvu zemljišča.
V skladiščih se kopiči odpadna embalaža, od začetka epidemije še bolj kakor prej, zaradi česar minister predlaga, da vlada izprazni skladišča odpadkov na račun državnega proračuna, namesto na račun podjetij, ki embalažo dajejo na trg. Strošek bo 7,7 milijona evrov, do sistemske rešitve, ki je ni mogoče pričakovati pred začetkom prihodnjega leta, pa še dodaten milijon na mesec.
Prejeli smo: Vlada želi potiho omogočiti investicije v okolju škodljive projekte
Vlada je z novelo anti-koronskega zakona na široko odprla vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo. V novi anti-koronski paket so namreč skrili neprijetno presenečenje: 42. člen zakona nevladnim organizacijam v javnem interesu na področju varstva okolja določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje.
Vlada se je izločitve nevladnih organizacij lotila domiselno: ne odvzema sicer same pravice sodelovanja v postopkih, določa pa tako visok prag pogojev, da jih skoraj nobena organizacija ne bo mogla doseči – še posebej, ker bi jih morala izpolnjevati za dve leti nazaj! Vlada seveda ve, da skoraj nobena od organizacij novih pogojev ne more izpolnjevati za nazaj – saj takrat teh pogojev ni bilo in niso vedele, da jih morajo izpolnjevati.
Predvideni dodatni pogoji so (izkazano za tekoče in zadnji dve leti):
- za društva: 50 aktivnih članov (kar se izkazuje z redno plačano članarino in udeležbo na zborih članov);
- za zavode: zaposlene 3 osebe za poln delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja NVO;
- za ustanove: da ima ves čas najmanj 10.000 EUR premoženja.
Kaj to pomeni za okolje in naravo? V naslednjih dveh letih se bodo vsi gradbeni projekti lahko izvajali brez ustreznega nadzora javnosti nad zakonitostjo in okoljevarstveno ustreznostjo projektov! Taka ureditev je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, z Ustavo RS, ki določa neposredno uporabo ratificiranih konvencij, in z direktivami EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.
Ne sprenevedajmo se: onemogočiti izvajati neko pravico s pogoji, ki jih ni mogoče izpolniti, pomeni, da te pravice praktično ni več. Zakaj se vlada boji okoljevarstvene presoje? Onemogočanje dela okoljevarstvenih organizacij je onemogočanje varstva okolja. Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju. Namen okoljevarstvene presoje je dati zeleno luč projektom, ki so okolju prijazni in trajnostni. Samo s takšnim razvojem imamo namreč prihodnost. CNVOS
Roki sodnih postopkov ne tečejo
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič ugotavlja, da se je izkazalo, da državo vendarle potrebujemo. Zagotavlja, da nujni postopki na sodiščih potekajo nemoteno. Roki za sodne postopke v času pandemije ne tečejo. izvršbe sodb se, razen na področju varstva najšibkejših, ne izvajajo. Strankam ob prejemu sodbe tako za zdaj ni treba storiti nič. Kljub temu bo potekalo tudi reševanje nekaterih nenujnih primerov. Zaslišanja že potekajo digitalizirano prek videokamer.
Aplikacije za sledenje posameznikom nimajo pravne podlage, zagotavlja ministrica. Kljub temu bi se vlada lahko za to odločila, če bo to potrebno in če bo v skladu z zakonodajo, je dejala.
Ministrica za izobraževanje delavcem priporoča najem privatnega varstva za otroke
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec sporoča, da bodo do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov poleg rednih študentov zdaj upravičeni tudi izredni. Zahtevo za dodatek je treba podati prek eUprave. Ministrstvo je zaradi nejasnosti glede dodatka prejelo veliko število vprašanj, je dejala ministrica. Do danes so prejeli 46.000 vlog rednih študentov.
Po prvomajskih praznikih se bo ministrstvo lotilo priprave načrta za odpiranje šol in vrtcev. Kako bo postopno odpiranje videti, še ni znano. Staršem, ki bodo morali na delo, če se bo gospodarstvo zagnalo prej kot varstvo otrok, ministrica sporoča, da lahko težavo z varstvom otrok rešujejo z najemom privatnega varstva.
Širitve upravičencev do pomoči
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je dejal, da je že prvi paket ukrepov zajel približno milijon ljudi. Z dopolnitvami dodajajo še 220.000 ljudi ter odpravljajo napake in nejasnosti prvega zakonskega svežnja. Začasno denarno nadomestilo za ljudi, ki so izgubili službo med epidemijo, bo namenjeno tistim, ki se jim je iztekla pogodba za določen čas ali iz drugega razloga niso upravičeni do nadomestila. Nadomestilo bo znašalo le približno 400 evrov neto mesečno. Cigler Kralj meni, da bo do tega upravičenih verjetno okoli 2500 ljudi. Poudarja tudi, da lahko brezposelni in delavci na čakanju s sezonskim delom na kmetijah zaslužijo do 400 evrov mesečno, ne da bi jim zaradi tega zmanjševali druge socialne transferje.
Delodajalci bodo upravičeni do pomoči, če jim bo prihodek v letu 2020 upadel za deset, ne za 20 odstotkov, kot je bilo mišljeno sprva. Nadomestila plače bodo lahko koristila tudi društva in podjetja, ki pomagajo invalidom. Mesečni krizni dodatek za zaposlene v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih bo lahko prejelo 12.000 delavcev, od tega 6000 invalidov. Do enkratnega solidarnostnega dodatka bodo poleg upokojencev upravičeni tudi prejemniki poklicnih pokojnin, nižjih od 700 evrov, izredni študenti, veterani vojne za Slovenijo, trajno nezaposljivi invalidi in nekatere druge ranljive skupine. Pavšalni dodatek 30 evrov na otroka bodo prejele družine, ki dobivajo otroški dodatek. Cigler Kralj upa, da s temi dopolnitvami kažejo posluh za stiske ljudi in da pomagajo slovenskemu gospodarstvu. Razširili so tudi krog upravičencev do oprostitve plačila prispevkov za vsa obvezna zavarovanja tudi na tiste samozaposlene, družbenike, kmete ali verske uslužbence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni tudi na drugih podlagah.
Cigler Kralj obljublja, da bo vlada imenovala člane v ekonomsko-socialni svet in ponovno omogočila socialni dialog še ta mesec.
