Ministrica Asta Vrečko obtožuje Občino Vrhnika in SDS političnega maščevanja

V izjavi za javnost in na družbenem omrežju facebook je ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, potezo občinskega vodstva označila za politično dejanje, povezano z govorom letošnje častne govornice, pisateljice Mojce Kumerdej, in jo razumela kot poskus discipliniranja kritičnih glasov.

Govornica je maja letos v svojem nagovoru problematizirala odziv politike, konkretno stranke SDS v času referendumske kampanje, na kritične umetnike, vključno z njihovim zasmehovanjem in zaničevanjem.

Izpostavljeno je tudi dejstvo, da je podžupan Občine Vrhnika Mirko Antolović med govorom Kumerdejeve protestno zapustil dvorano. Po mnenju ministrstva in ministrice se poteza občine »težko razume drugače kot v maniri discipliniranja kritičnih glasov in maščevanja pisateljem in pisateljicam«.

Asta Vrečko: Zidovi zaživijo šele z ljudmi

Predsednica Upravnega odbora nagrade in predstavnica Slovenskega centra PEN Helena Kraljič je za Delo povedala, da se je zaradi tega neljubega dogodka, ki je postavil pod vprašaj nadaljnje sodelovanje med nagrado in občino, oglasila pri županu Danielu Cukjatiju, »ki je povedal, da bi morali paziti, koga izberemo za govornika in da razmišljajo, da izstopijo iz skupne zgodbe, saj bi se morali zavedati, da na Vrhniki prevladujejo občani, ki podpirajo stranko SDS. Prav tako je bila želja, da bi imeli v komisiji, ki so jo letos sestavljali dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Alenka Koron, dr. Igor Divjak, Simona Semenič in dr. Tomaž Tomaž Toporišič, tudi oni člana«.

Mojce Kumerdej, ena vidnejših slovenski pisateljic, se je v svojem govoru dotaknila 80. obletnice konca druge svetovne vojne, vzpona desnega populizma, uzurpacije Goetheja s strani nacistov, Gaze ter vloge umetnikov, pesnikov, moči literature, ter spregovorila o tem, da sta bila tudi Prešeren in Cankar tarči oblasti ter o diskurzu pred in ob zavrnitvi zakona o pokojninskih dodatkih za vrhunske umetnike. Med drugim je zapisala: »Veseli me, da živim v državi, kjer to lahko izrekam, a me obenem zelo skrbi. Nocoj slavimo literaturo, na izteku pomladi, ko sta bili umetnost in kultura omalovaževani kot nikdar doslej v slovenski zgodovini. Prav tisti, ki skušajo revidirati zmago nad nacizmom in fašizmom in zanikujejo genocid v Gazi, to pomlad nad umetniki izvajajo pogrom in jih sramotijo z besedami - družbeni privilegiranci, priskledniki, paraziti«.

Podžupan Občine Vrhnika Mirko Antolović je med govorom Kumerdejeve protestno zapustil dvorano. FOTO: Tomica Šuljić

Helena Kraljič se je septembra znova sestala z županom: »Rečeno mi je bilo, da so bila vsa dela z LGBT tematiko, kar nikakor ne drži, kar sem tudi povedala in podala opise vseh nominiranih del. Župan je poudaril, da bi želeli imeti v komisiji večino ter da bi bili udeleženi pri izboru častnega govorca. Na koncu je povedal, da mora govor imeti posledice ter se zato zaenkrat za nadaljnjo sodelovanje ne bo odločil. Žal mi je, da občina Vrhnika tako razume cankarjevo poslanstvo in pravico do svobode izražanja umetnikov in umetnic«. Napovedujejo, da bodo cankarjevo nagrado podeliti tudi leta 2026, do takrat pa poskušali najti nove podpornike.

Asta Vrečko: Nesprejemljivo ogrožena svoboda govora

Ministrica za kulturo je ob tem izrazila svoje stališče: »Nesprejemljivo je, da je tudi pri nas ponekod še vedno ogrožena svoboda govora umetnikov in kulturnikov. Da lahko Cankarjeva nagrada, ki so jo soustanovili ZRC SAZU, SAZU, Slovenski center PEN in Univerza v Ljubljani, izgubi sofinanciranje občine, ker govor na podelitvi ni povšeči občinskim veljakom, je nezaslišano.«

Asta Vrečko je nadaljevala: »V Sloveniji ne smemo pristati na tovrstno zastraševalno politiko, že v prejšnjem mandatu smo jasno videli, da stranka SDS in desnica kulturo predvsem izrabljata za instrumentalizacijo, vsaka drugačna mnenja in kritični glasovi pa so odveč. Žal ima lahko tudi finančno discipliniranje enake posledice kot neposredna cenzura.«

Umik sofinanciranja s strani Občine Vrhnika je »politična odločitev«, menijo pri Levici. FOTO: Dejan Javornik

Ministrica je poudarila pomen pisateljev in pisateljic za slovensko državo in njen ugled ter dejala: »Politično obračunavljanje na ramenih pisateljev in pisateljic, ki so ključno prispevali k slovenski državi, njenemu mednarodnemu ugledu in nenazadnje tudi njenemu nastanku, ne le protikulturno dejanje, ampak se ob 150. obletnici rojstva našega največjega pisatelja in dramatika, zagovornika svobode govora Ivana Cankarja, tudi zdi, da se od njegovih časov ni kaj dosti spremenilo in da se javni uslužbenci, ki vodijo lokalno skupnost Cankarjevega rojstnega kraja, žal iz pisateljevih del niso kaj dosti naučili.«

Ivan Cankar, največji slovenski pisatelj in dramatik, je zagovarjal svobodo govora, pravi ministrica Asta Vrečko. FOTO: Nuk

Ministrstvo za kulturo bo, kot je napovedala minitrica, na sestanek povabilo Slovenski center PEN, da poiščejo rešitev, »kako ob 150. obletnici rojstva našega največjega pisatelja in dramatika, Ivana Cankarja, ki je tudi sam v svojih zgodovinskih okoliščinah zagovarjal svobodo govora in odprto družbo, utrdimo dober strokovni ugled te pomembne literarne nagrade in zagotovimo njeno podeljevanje tudi v prihodnje«.

Občina: Pričakovali smo več

Z vprašanjem o razlogu za prenehanje sodelovanja s Cankarjevo nagrado smo se obrnili na kabinet župana občine Vrhnika Daniela Cukjatija. »Občina Vrhnika je bila podpornica Cankarjeve nagrade od leta 2019, letos je občina podprla Cankarjevo nagrado v vrednosti 8000 evrov in z omogočanjem prostora za izvedbo prireditve v Cankarjevem domu na Vrhniki,« so zapisali in dodali, »kot podporniki nagrade smo od organizatorja prireditve pričakovali več, saj smo spremljali slabo obiskanost dogodka, scenarij dogodka se ni veliko spreminjal in medijsko poročanje je bilo slabo. Občina Vrhnika meni tudi, da politični govori slavnostnih govornikov na kulturni prireditvi, kot je Cankarjeva nagrada, ne smejo imeti prostora.«

Slovenci smo piratski narod, zato »uživajmo, dokler lahko«

Dodali so, da za prihodnje leto pripravljajo številne prireditve ob 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja, za kar bodo namenili tudi dodatna sredstva, čeprav ministrstvo za kulturo leto 2026 ni potrdilo kot Cankarjevo leto. Pri tem velja pripomniti, da je bilo uradno Cankarjevo leto leta 2018, ko smo se spomnili 100. obletnice pisateljeve smrti.

Ostri tudi slovenski pisatelji

Odzvalo se je tudi Društvo slovenskih pisateljev, ki je odločitev Občine Vrhnika »najostreje« obsodilo. V svojem sporočilu za javnost so zapisali, da gre za »nezaslišan ukrep kaznovanja svobodnega izražanja misli, besede in stališč, za netoleranten in sovražen odnos do drugače mislečih«.

Po mnenju DSP odločitev »spominja na totalitarne režime in tepta najosnovnejše pravice strpnega soočanja v demokratični družbi«. Društvo to vidi kot »očiten napad na avtonomijo in temeljno poslanstvo književnosti«, ki ga »najodločneje zavrača« ter ob tem izraža solidarnost vsem prizadetim.