Galerija
Ministrica Širca predstavila osnutek novega zakona s področja medijev
Kulturna ministrica Majda Širca želi z novim zakonom o Slovenski tiskovni agenciji med drugim preurediti financiranje STA in hkrati krepiti novinarsko avtonomijo. Zakon, priprava katerega je stala deset tisoč evrov, predlaga tudi ustanovitev nadzornega sveta.
Ljubljana - Kulturna ministrica Majda Širca je deset dni po referendumski zavrnitvi novega zakona o RTV Slovenija v enomesečno javno razpravo poslala osnutek še enega zakona s področja medijev. Tokrat se na ministrstvu lotevajo zakona o Slovenski tiskovni agenciji, s katerim želijo med drugim preurediti financiranje te gospodarske družbe v stoodstotni državni lasti in hkrati krepiti novinarsko avtonomijo.
Prva velika sprememba prinaša ustanovitev petčlanskega nadzornega sveta, ki ga bodo sestavljali štirje z dvetretjinsko večino prisotnih poslancev izvoljeni svetniki, enega pa bodo zaposleni izvolili iz svojih vrst. Naloga nadzornega sveta bo med drugim tudi izbira direktorja družbe, doslej neposredno imenovanega s strani vlade. Ta bo nadalje imenoval odgovornega urednika, ki pa bo moral za uspešno imenovanje pridobiti podporo absolutne večine članov uredništva. Če mu to ne bi uspelo, lahko zaposleni predlagajo svojega kandidata, direktor pa mora izbrati med obema alternativama. Tako člani nadzornega sveta kot direktor STA bodo po zagotovilih direktorja direktorata za medije Vojka Stoparja odškodninsko odgovorni in bodo za delovanje potrebovali izpit za delovanje v nadzornih organih.
Natančneje se določa tudi financiranje agencije. "Proračunska sredstva se lahko porabijo le za opravljanje javne službe. Tržnih dejavnosti, ki jih STA opravlja že danes, pa zakon ne širi," pojasnjuje Širca. Ob tem dodaja, da predlog zakona statusno pravne oblike družbe z omejeno odgovornostjo ne spreminja. Država sicer po besedah Stoparja za delovanje STA letno nameni dva milijona evrov, pri čemer naj bi ostalo tudi po uveljavitvi zakona.
Na kulturnem ministrstvu še poudarjajo, da so na nujnost nove ureditve agencije že dalj časa opozarjali nekateri strokovnjaki. Pri tem so razmišljali tudi v smeri delničarstva večjih medijskih hiš, a bi bilo to po besedah Širce možno le ob "drugačni krajni ali drugem trenutku".
Prva velika sprememba prinaša ustanovitev petčlanskega nadzornega sveta, ki ga bodo sestavljali štirje z dvetretjinsko večino prisotnih poslancev izvoljeni svetniki, enega pa bodo zaposleni izvolili iz svojih vrst. Naloga nadzornega sveta bo med drugim tudi izbira direktorja družbe, doslej neposredno imenovanega s strani vlade. Ta bo nadalje imenoval odgovornega urednika, ki pa bo moral za uspešno imenovanje pridobiti podporo absolutne večine članov uredništva. Če mu to ne bi uspelo, lahko zaposleni predlagajo svojega kandidata, direktor pa mora izbrati med obema alternativama. Tako člani nadzornega sveta kot direktor STA bodo po zagotovilih direktorja direktorata za medije Vojka Stoparja odškodninsko odgovorni in bodo za delovanje potrebovali izpit za delovanje v nadzornih organih.
Natančneje se določa tudi financiranje agencije. "Proračunska sredstva se lahko porabijo le za opravljanje javne službe. Tržnih dejavnosti, ki jih STA opravlja že danes, pa zakon ne širi," pojasnjuje Širca. Ob tem dodaja, da predlog zakona statusno pravne oblike družbe z omejeno odgovornostjo ne spreminja. Država sicer po besedah Stoparja za delovanje STA letno nameni dva milijona evrov, pri čemer naj bi ostalo tudi po uveljavitvi zakona.
Na kulturnem ministrstvu še poudarjajo, da so na nujnost nove ureditve agencije že dalj časa opozarjali nekateri strokovnjaki. Pri tem so razmišljali tudi v smeri delničarstva večjih medijskih hiš, a bi bilo to po besedah Širce možno le ob "drugačni krajni ali drugem trenutku".
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji